Zelenobeton
Okoljske nevladne organizacije iz več evropskih držav so analizirale načrte držav za okrevanje po pandemiji. Evropska komisija je namreč zahtevala, da mora vsaka država članica vsaj 37 odstotkov nepovratnih sredstev in posojil nameniti za podnebne naložbe. Okoljske organizacije, ki sta jih koordinirala Climate Action Network Europe in Bankwatch Network, so po pregledu načrtov desetih držav ugotovile, da bi investicije, namenjene zelenim naložbam, lahko okolju in podnebju škodile. Med analiziranimi državami so poleg Slovenije tudi ne primer Italija, Španija in Madžarska, ne pa tudi Nemčija, Francija ali države Beneluksa. V slovenskem načrtu so problematične predvsem naložbe v pozidavo poplavnih območij, medtem ko na evropski ravni organizacije skrbijo obsežne investicije v plinsko in vodikovo energetiko.
Eden osrednjih kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati investicije, da po opredelitvi Evropske komisije lahko sodijo med zelene, je tako imenovani princip »do no significant harm«. Investicije torej ne smejo bistveno prizadeti naravnega okolja. Vseeno pa vsi analizirani načrti vsebujejo tudi projekte, ki bi škodo povzročili, pojasni Isabelle Brachet, soavtorica poročila iz Climate Action Network Europe.
V slovenskem načrtu je največji delež sredstev namenjen prav protipoplavni varnosti. Po analizi, ki so jo opravili v društvih Umanotera in Focus, to pomeni dodatno pozidavo poplavnih območij. Predvidene investicije v pridobivanje električne energije s hidroelektrarnami po sklepanju nevladnih organizacij prav tako pomenijo ponovne poskuse izgradnje Hidroelektrarne Mokrice na Savi, ki ima že dolgo brado bitk z okoljskimi aktivisti in med drugim leži na zavarovanem območju Nature 2000. Več Taj Zavodnik, soavtor poročila iz Focusa.
Tako slovenski kot drugi načrti predvidevajo investicije v izboljšanje trajnostne mobilnosti. Vendar jih je občutno premalo.
Poleg tega države po mnenju nevladnih organizacij sredstva za trajnostno mobilnost prevečkrat namenjajo za razvoj električnih avtomobilov, namesto da bi investirale denimo v javni prevoz.
Slovenski načrt sicer ne predvideva neposrednih investicij v plinsko energijo, kar pa ne velja tudi za druge države.
Po mnenju Zavodnika načrti za okrevanje po pandemiji z okoljskega vidika niso le premalo ambiciozni, ampak so tudi prilagojeni razvojnim smernicam držav ne glede na to, ali so te v osnovi zelene ali ne.
Tako pri investicijah v plinsko energijo kot pri pozidavi poplavnih območij je splošni problem podoben: namesto da bi že pri investicijah pazili na okoljske učinke, ki jih povzročamo, preprosto investiramo v začasne korekture preteklih in prihodnjih lastnih grehov.
Dodaj komentar
Komentiraj