Žita in iger
V podjetju Žito zapirajo obrata za Bežigradom v Ljubljani in v Novem mestu. Proizvodnjo bodo preselili v preostale tri obrate v Mariboru, na Vrhniki in na ljubljanskem Viču. V obeh obratih, ki ju zapirajo, je skupno delalo prek sto delavk in delavcev. Nekaterim zaposlenim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, nekateri bodo imeli možnost prerazporeditve na drugo delovno mesto, nekateri pa možnost upokojitve, trdijo v podjetju. Konkretnejših informacij o številu odpuščenih v podjetju, ki je med najpomembnejšimi igralci slovenske živilske industrije, za zdaj ne dajejo. Cilj koncentracije proizvodnje na treh lokacijah je povečanje produktivnosti in donosnosti. Žito, ki je od leta 2016 v večinski lasti hrvaške Podravke, naj bi tako v avtomatizacijo proizvodnje še letos investiralo 10 milijonov evrov. V včerajšnji oddaji Dnevnik na Televiziji Slovenija je Marko Štor o zaprtju obratov poročal tako:
Toda zaprtje proizvodnih obratov je napovedano že vsaj od konca prejšnjega leta, ko se vojna v Ukrajini še ni začela. Generalni sekretar Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije Boris Frajnkovič pojasni, kdaj so delavci izvedeli za zaprtje obratov.
V izjavi za javnost, ki so jo iz Žita namesto odgovorov na naša vprašanja poslali danes, so krivdo za zaprtje dveh obratov zvalili predvsem na pandemijo. Citiramo: »Od izbruha pandemije koronavirusa Žito posluje v zahtevnih razmerah, ki pomembno vplivajo na poslovanje. Sama pandemija in njen vpliv na gospodarstvo ter življenjske navade sta že negativno vplivala na poslovanje in rezultate, temu pa od sredine lanskega leta sledita dvigovanje cen žita in drugih stroškov ter rast inflacije. Namesto umiritve teh trendov in stabilnejšega okolja v letošnjem letu je začetek krize v Ukrajini prinesel nove negotovosti in še večjo rast cen pšenice in energentov. Jasno je, da takšne okoliščine zahtevajo prilagoditve poslovanja, da bi vse te negativne vplive čim bolj ublažili.«
Toda po mnenju Aleša Kuharja, agrarnega ekonomista z Biotehniške fakultete, zapiranje dveh obratov večinoma ni povezano z aktualnim stanjem na trgu. Lokacije proizvodnih obratov, predvsem v Ljubljani na Samovi ulici, so namreč predobre, da bi tam proizvajali kruh. Iz podjetja nam sicer niso odgovorili, kaj bodo s prostori storili po zaprtju obratov. [So pa dali pripraviti izhodišča za pripravo OPPN, ki tam predvidevajo stanovanjske in poslovne prostore.]
Da vojna v Ukrajini ni pravi razlog za zaprtje obratov, nakazuje tudi dejstvo, da večine žita v Slovenijo ne uvažamo iz Ukrajine in Rusije.
Študent, ki je leta 2018 in 2019 prek napotnice delal v Žitovi pekarni na Samovi ulici, je za Radio Študent pojasnil, da je zaprtje obrata pričakoval že v času, ko je tam delal. V obrat namreč niso vlagali večjih investicij, proizvodni stroji, ki so še iz časa Jugoslavije, pa so se po njegovih besedah kvarili skoraj vsak teden. Podobno tudi Frajnkovič pojasnjuje, da se postopno odpuščanje in zmanjševanje stroškov v Žitu dogajata že vsaj od leta 2016.
Zmanjševanje stroškov je po Kuharjevem mnenju logična posledica prodaje Žita Podravki. Ne nazadnje je želja po dobičkonosnosti podjetja s stališča lastnikov povsem razumljiva.
Medtem, ko je konsolidacija proizvodnih obratov z vidika podjetja logična, pa je z vidika delavcev bolj problematična. V podjetju sicer obljubljajo sporazumno in postopno odpuščanje oziroma upokojevanje.
Po trditvah Helene Brumen iz podružnice sindikata kmetijstva in živilske industrije v podjetju Šumi bonboni, ki je prav tako v lasti Žita, se bo del delavcev vozil na druge proizvodne lokacije. Znano pa je tudi, da bodo prvi odšli zaposleni za določen čas oziroma prekarci.
Zaprtje dveh proizvodnih obratov Žita se umešča v trend umikanja proizvodnje iz mestnih okolij, v katerih so bolj dobičkonosne stanovanjske ali podobne investicije. Spomnimo se denimo napovedanega zaprtja Pivovarne Union na Celovški cesti. Poleg tega je zaprtje dveh proizvodnih obratov v Sloveniji odraz tega, da imajo Žitovi obrati za Podravko manjši pomen, kot so ga imeli za slovenske lastnike. Ne zaradi tega, ker bi pri tem šlo za famozni nacionalni interes, ampak preprosto zato, ker je bila Podravka, preden je kupila Žito, njegov konkurent, z njegovim nakupom pa je v tej konkurenčni bitki tudi že zmagala.
OFFsajd je z Martinovo pomočjo pripravil vajenec Fin.
Dodaj komentar
Komentiraj