Žvižg žvižg žvižg
Tri leta je preteklo od izbruha afere LuxLeaks, v tem času pa smo bili priča še več razkritjem davčnih utaj in drugih nepravilnosti, nazadnje aferi Rajski dokumenti. Po teh aferah so se tako v javnosti kot v politiki začele formulirati zahteve po večji zaščiti žvižgačev. Pozivi k vzpostavitvi evropske zakonodaje o žvižgačih so se začeli pojavljati še posebej ob dolgotrajnem sodnem procesu proti Antoinu Deltourju in Raphaelu Haletu, žvižgačema afere LuxLeaks, ki ga je javnost množično obsojala. V tokratnem Offsajdu se posvečamo situaciji žvižgačev v Sloveniji in razvoju zaščite žvižgačev na evropski ravni.
Alma Sedlar, ki je septembra odstopila s položaja namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, je izdala prvo slovensko knjigo, ki se ukvarja s problemom žvižgaštva. Kot je zapisala v izjavi, naslovljeni na predsednika Boruta Pahorja, je odstopila, ker ji je bilo opravljanje funkcije od vsega začetka sistematično onemogočeno in ni želela biti priča zatiskanju oči političnega vrha pred razmerami na Komisiji za preprečevanje korupcije, krajše KPK.
Prav KPK je pri nas tisti organ, ki je po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije pooblaščen za zaščito žvižgačev. Na mednarodni ravni namreč, kot opozarja Alma Sedlar, univerzalna definicija žvižgaštva ne obstaja.
V mednarodnih konvencijah so okvirji za zaščito žvižgačev le ohlapno definirani:
Zakon o preprečevanju korupcije je stopil v veljavo leta 2010 in vsaj na formalni ravni dobro ščiti žvižgače, ker …
Toda Alma Sedlar ugotavlja, da dotični zakon žvižgačem služi le v nekaterih primerih:
Tako zastavljen zakon je lahko problematičen, ker …
Ko KPK prejme prijavo, jo obravnava po dveh različnih poteh, kot pove Alma Sedlar. Obravnava prijave suma nepravilnosti, ki jo KPK lahko preda drugim organom pregona, je tako ločena od zaščite žvižgača.
Povračilni ukrepi proti žvižgačem največkrat obsegajo šikaniranje in diskreditacije, največjo vlogo pri tem pa igrajo mediji, ki o razkritjih poročajo.
Tovrsten primer medijskega poročanja je zgodba o izgradnji negovalnega dela Lamprechtovega doma v Slovenskih Konjicah. Ministrstvo za delo je v letih 2007 in 2008 v novogradnjo vložilo 4,7 milijonov evrov, pri čemer je takratna direktorica doma Valerija Lesjak opozarjala na gradbene napake in sum zlorabe položaja skrbnika investicijske pogodbe z ministrstva za delo. Ta naj bi podjetju Kongrad, ki je gradbena dela izvajalo, omogočilo protipravno okoriščenje z 280.000 evri iz državnega proračuna. Valerija Lesjak, ki ji mandata direktorice zaradi domnevnega nezadovoljstva z njenim delom niso podaljšali, je bila ob opozarjanju na nepravilnosti v medijih deležna diskreditacij. Več o tem Alma Sedlar.
Lahko KPK v stanju, v kakršnem je, prispeva k preprečevanju korupcije in nepravilnosti?
Želje Sedlar se postopoma uresničujejo na evropski ravni. Evropski parlament je namreč 24. oktobra sprejel poročilo, ki Evropski komisiji predlaga, naj pripravi zakonodajo za večjo zaščito žvižgačev. Čeprav je vprašljivo, v kolikšni meri bo ta upoštevala predloge Evropskega parlamenta, je evropski poslanec Igor Šoltes s sprejetjem poročila zadovoljen. Kot pove, gre za predloge, h katerim so evropski Zeleni pozivali že dlje časa.
Predlagana evropska zakonodaja bi zagotavljala anonimnost žvižgačev in vzpostavitev posebnega telesa, zadolženega za njihovo zaščito. Ključne točke poročila predstavi evropski poslanec Igor Šoltes.
Pred sprejetjem poročila je Evropska ljudska stranka oziroma EPP predlagala nekaj zadnjih amandmajev. Ti predvidevajo, da bi morali žvižgači o svojih sumih najprej obvestiti delodajalca, poleg tega pa bi jim amandmaji omejili pravico do kontaktiranja medijev. Amandmaji so bili sicer z veliko večino zavrnjeni. Vendar je pravica vedeti in legalnost dela žvižgačev omejena drugače: do junija prihodnje leto bodo namreč države članice morale svoje zakonodaje uskladiti z Direktivo o varstvu poslovnih skrivnosti. Več Šoltes:
Meja med varovanjem poslovnih skrivnosti podjetij in razkrivanjem teh v korist javnosti je zabrisana. Tako bo definicija žvižgačev morala krmariti med obema. Kot zaključi Šoltes, bo to pomembna naloga pri pisanju evropske direktive o žvižgačih, torej bo treba …
Oddaja je nastala v sodelovanju z Osservatorio Balcani e Caucaso za European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF), in je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina oddaje je izključna odgovornost Zavoda Radio Študent in se ne more smatrati, da odraža stališča Evropske unije.
Dodaj komentar
Komentiraj