Štekaš spremembe pri zaposlovanju tujih delavcev?
V medresorskem usklajevanju je nov predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je pripravilo notranje ministrstvo. Hkrati je v medresorskem usklajevanju tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo. Predloga zakonov sta bila vložena istočasno, saj gre pri obeh za prenos evropskih direktiv, ki spreminjajo pogoje za pridobitev in ohranitev modre karte Evropske unije, na nacionalno raven. Direktiva velja v državah članicah Evropske unije, razen na Danskem in v Republiki Irski.Zakon o tujcih med kategorije tujcev, ki lahko družinske člane združujejo brez omejitev glede trajanja tujčevega bivanja v Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja, dodaja tujce, ki imajo dovoljenje za začasno prebivanje kot digitalni nomadi. Dodaja tudi tujce, ki so slovenskega rodu do drugega kolena v ravni vrsti, ter tujce, ki so v Sloveniji neposredno pred pridobitvijo dovoljenja bivali na podlagi začasne zaščite kot razseljene osebe. Družinski člani tujcev bodo v Sloveniji lahko začeli bivati ob izdaji potrdila o vloženi prošnji in do dokončne odločitve o prošnji. Ministrstvo za notranje zadeve smo v času priprave oddaje prosili za pojasnila, a so nam sporočili, da jih ne morejo podati, ker je zakon v medresorskem usklajevanju.
Predlog Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev uvaja nove pogoje za pridobitev modre karte Evropske unije. Modro karto lahko dobijo visokokvalificirani delavci iz tretjih držav, konkretno gre predvsem za delavce v informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Trenutno mora tujec imeti pogodbo o zaposlitvi za vsaj eno leto, prejemati pa mora plačo, ki znaša vsaj eno in pol povprečno mesečno bruto plačo, to je približno tri tisoč petsto evrov. Po predlogu zakona bo tujec za visokokvalificirano zaposlitev moral imeti pogodbo o zaposlitvi za vsaj šest mesecev in ne eno leto. Njegova plača pa bo morala znašati vsaj toliko kot povprečna mesečna bruto plača, ki je nazadnje objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, kar je trenutno nekaj manj kot dva tisoč tristo evrov. Če zavod za zaposlovanje v Sloveniji zavrne izdajo modre karte, se mora tujec v roku treh dni od dokončnosti odločbe vrniti v državo članico Evropske unije, ki mu je izdala modro karto, z delom pa mora prenehati nemudoma.
Tujci, ki želijo pridobiti modro karto Evropske unije, bodo pri nereguliranih poklicih morali izkazati visoke poklicne kvalifikacije. To so kvalifikacije, ki jih dokažejo z dokazilom o končani visokošolski izobrazbi ali visoki poklicni usposobljenosti. Ta kriterij je bil za države članice do prenosa evropske direktive izbiren, zdaj pa bo postal obvezen. V poklicih informacijsko-komunikacijske tehnologije bo tako tujec lahko dobil modro karto brez formalne izobrazbe, namesto tega pa bo moral imeti dokazilo o delovnih izkušnjah, ki so primerljive z visokošolskimi kvalifikacijami. Zakaj pri dokazovanju kvalifikacij trenutno prihaja do težav, pove Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo.
Po predlogu zakona kot visoka poklicna usposobljenost velja dokazilo, da je delavec v storitvah informacijske in komunikacijske tehnologije v zadnjih sedmih letih bil tri leta zakonito zaposlen kot vodstveni delavec ali kot strokovnjak za to področje. Namesto tega lahko delavec predloži tudi potrdilo sindikata ali delodajalskega združenja o svojih ustreznih poklicnih izkušnjah. Kako bo potekalo preverjanje delavčevih poklicnih kvalifikacij, razloži sogovorec.
Na državni ravni torej ne bo enotnega kriterija, po katerem bi preverjali kvalificiranost delavcev, temveč bodo za to odgovorni delodajalci. Delavci, ki se bodo zaposlili pri tako imenovanih odobrenih delodajalcih, bodo lahko modro karto dobili po poenostavljenem postopku. Odobrene delodajalce določa zakon, ki ureja spodbujanje investicij. Mednje sodijo na primer tisti, ki so vpisani v register podjetij z visoko dodano vrednostjo ali v register inovativnih zagonskih podjetij. Delodajalci bodo pokrili tudi stroške, ki bodo nastali pri preverjanju poklicnih izkušenj delavca. Feketija meni, da ni razloga, da bi delodajalci nasprotovali kritju stroškov.
Pri izdaji soglasja za zaposlitev zakon določa dva nova pogoja za delodajalce. Prvi je, da delodajalec ni napovedal odpuščanja večjega števila delavcev in da delavcev ni odpuščal iz poslovnih razlogov. Velikokrat so delodajalci namreč delavce odpustili za nekaj mesecev, nato pa jih ponovno zaposlili. Zakaj, pojasni Feketija.
Po novem bodo lahko imetniki modre karte po enem letu zaposlitve v Sloveniji začeli opravljati tudi dopolnilno samozaposlitveno ali samostojno poklicno dejavnost. Na izkaznici enotnega dovoljenja bo to soglasje navedeno v opombi. Tujcu bo omogočilo, da se zaposli brez dodatnega dovoljenja za prebivanje zaradi drugega namena. Imetniku modre karte se bo po novem v obdobje, ko je kot tujec bival v različnih državah članicah, za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas štel tudi čas njegovega študija, raziskovanja ali čas statusa upravičenca do mednarodne zaščite, ne samo obdobje, v katerem ima modro karto.
Poleg tega se v zakonu, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, pod sezonsko delo poleg panog kmetijstva in gozdarstva dodajata še gostinstvo in turizem. Zakaj, pojasni Feketija.
Evropska direktiva določa, da je najkrajše obdobje, za katero se lahko delavcu izda delovno dovoljenje, pet mesecev z možnostjo podaljšanja za en mesec. Predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, kot najdaljše obdobje za izdajo enotnega delovnega dovoljenja uvaja šest mesecev z možnostjo podaljšanja za en mesec. Za delo do devetdeset dni enotno delovno dovoljenje ni potrebno. Od kod bodo prihajali delavci za sezonsko delo v gostinstvu in turizmu?
Izjava
Večina delavcev, ki se v Sloveniji prekarno zaposlijo preko agencij, je zaposlena ravno v gostinstvu. Feketija predstavi stališče ministrstva glede regulacije agencijskega dela.
Obveznost pogodbe o zaposlitvi za sezonske delavce seveda ne pomeni, da bo prekarnega dela v gostinstvu manj, ker agencijskega dela, v katerem je prekarnosti največ, zakon ne omejuje. Feketija sicer pravi, da predlog zakona, kljub temu da eksplicitno ne zadeva prekarnosti in agencijskega dela, omejuje prekarno delo pri sezonskem delu v gostinstvu in turizmu ter prekarnost za tujce, ki v Sloveniji bivajo iz drugih razlogov, kot je zaposlitev, samozaposlitev ali delo. Ti se bodo lahko zaposlili na podlagi veljavnega dovoljenja za začasno bivanje in informativnega lista, ki jim ga je izdal zavod za zaposlovanje.
Za opravljanje sezonskega dela v gostinstvu in turizmu, kjer gre za delo s strankami, je zahtevano znanje slovenskega jezika. Kakšne so zahteve po znanju slovenščine v drugih panogah, ki jih obravnava zakon, pojasni Feketija.
Ker gre povečini za prenos evropskih direktiv, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev torej neposredno ne naslavlja prekarnega in agencijskega dela tujcev. Podplačani in najbolj izkoriščani tuji delavci bodo očitno morali na državno regulacijo svojega dela še malo počakati.
Vir slike: posnetek zaslona spletne strani eUprava
Dodaj komentar
Komentiraj