Problematika neustrezne šolske prehrane za otroke, ki določenih vrst živil zaradi svojih načel ne jedo, ponavadi je to meso oziroma v večini primerov le svinjina, se je nedavno ponovno pojavila v medijih v obliki pobude in peticije za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke. Na problematiko pa že leta opozarjajo skupnosti, ki jih ta neposredno zadeva, kot sta Islamska skupnost v Republiki Sloveniji in Slovensko vegansko društvo, ki sta v svojem delovanju v neposrednem stiku z družinami, ki ne uživajo določenih vrst živil. Njihovi otroci tako iz šole domov mnogokrat prihajajo lačni in doživljajo hude stiske zaradi občutka izobčenosti in drugačnosti ter diskriminacije, tudi s strani šolskega osebja.

Kljub mnogim uradnim dokumentom, ki v pravnem smislu preprečujejo diskriminacijo in urejajo pravico do verske svobode, je drugačna obravnava manjšinskih skupin v Sloveniji zaskrbljujoče razširjena. Nestrpnost do drugačnosti pa je glede na naša opažanja posredno celo spodbujana na sistemski ravni. To lahko prepoznamo ravno na nivoju (ne)zagotavljanja ustrezne šolske prehrane otrokom, ki določenih živil zaradi kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo.

Organizatorji šolske prehrane se morajo namreč pri načrtovanju jedilnikov držati Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, izdanih s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, katerih glavni cilj je sicer s šolsko prehrano »omogočiti optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo«. Kljub več kot desetletni pripravi oziroma posodabljanju stare izdaje smernic ter sodelovanju številnih strokovnjakov na področju pediatrije in javnega zdravja pa v izjemno obširnih smernicah ni vključenega prav nobenega napotka o pripravi obrokov za tiste učence, ki določenih živil zaradi prej omenjenih načel ne jedo, čeprav je delež teh učencev nezanemarljiv in čedalje višji. 

Smernice so sicer  pripravili tako, da se na prav te lahko sklicujejo organizatorji šolske prehrane, ki interesa za pripravo prilagojenih obrokov nimajo. Glede na dotične smernice šole namreč niso dolžne zagotavljati prilagojenih diet, če te niso uradno indicirane s strani zdravnika. Obenem se moramo zavedati, da otroci hrane od doma ne smejo prinašati, kar jim praktično onemogoči, da bi si lahko sami oziroma bi jim starši priskrbeli ustrezne obroke tudi med obiskovanjem šole.

Šole nezmožnost priprave vključujočih obrokov pogosto utemeljujejo s pomanjkanjem kapacitet, vendar ni znano, da bi katera od njih dejansko izvedla finančni izračun stroškovne razlike, ki bi nastala ob na primer zamenjavi svinjskega mesa z alternativnim virom beljakovin za muslimanske otroke. Mnogi starši naj bi poskušali težavo rešiti celo s ponudbo doplačila za prilagojene obroke, a so tudi v teh primerih naleteli na nerazumevanje oziroma zavrnitev, kar kaže predvsem na pomanjkanje interesa za iskanje rešitev. Poleg tega pa se osebje šol na prošnje pogosto odzove z znanimi komentarji, kot je »šola ni restavracija« in njihove prošnje enači z izmišljevanjem ter kapricami. Širjenje takega mišljenja v javnosti je izjemno škodljivo, saj spodbuja nestrpnost in razvrednoti temeljne vrednote mnogo pripadnikov različnih manjšinskih skupnosti.

Težave pa se ne končajo le pri (ne)zagotavljanju primernih obrokov. Poleg sistemske diskriminacije se družine soočajo tudi s težavami, ki so marsikdaj le posledica malomarnosti. Na tem mestu je treba izpostaviti dva ključna problem, in sicer: prvič, nejasni jedilniki, iz katerih točne sestavine niso razvidne ali so celo zavajajoče in drugič, prepozno objavljeni jedilniki, zaradi česar starši otroka ne morejo pravočasno odjaviti od malice in jo tako po nepotrebnem plačajo.

A situacija vendarle ni povsod tako slaba. Glede na raziskavo Islamske skupnosti okoli polovica slovenskih šol zagotavlja zadovoljivo prilagoditev obrokov za muslimanske otroke. To je še dodaten dokaz, da zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke ni tako neizvedljivo, kot trdijo nekateri. Tu gre torej predvsem za vprašanje volje in interesa šolskega vodstva za iskanje rešitev.

Z namenom ozaveščanja javnosti o problematiki ter opozarjanja odločevalcev nanjo so migranti pod okriljem skupine nevladnih organizacij pripravili javno pobudo in peticijo, ki jo je skupno podprlo 18 organizacij. V njej je podanih šest priporočil z možnimi ukrepi, in sicer: obveznost objave natančnega seznama vseh sestavin v šolskih obrokih, pravočasna objava jedilnikov, možnost izbire alternativnih obrokov brez živil, ki jih otroci iz kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo, sistemske rešitve na področju zagotavljanja primernih obrokov vsem otrokom. Med ukrepi navajajo tudi ozaveščanje šolskega osebja in neenačenje verskih prepovedi ter etičnih načel z izmišljevanjem ter ponoven pregled Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih z vključitvijo napotkov glede omejitev, ki vključujejo potrebe vseh otrok z različnimi ozadji. 

Kot najbolj smiselno rešitev so izpostavili uvedbo možnosti izbire zdravega polnovrednega obroka, ki temelji na rastlinski prehrani, saj bi s tem pokrili najobširnejši spekter oseb, ki zaradi različnih razlogov ne jedo določenih živil.

Vendar so rezultati vprašljivi, saj se zdi, da so stiske otrok z vrednotami, ki odstopajo od tako imenovanih  »tradicionalnih slovenskih«, za državne organe že leta povsem sprejemljive. Kljub sestankom in posvetom, ki naj bi spodbujali dialog in skupno iskanje rešitev, se o težavah zgolj razpravlja, konkretnih ukrepov pa ni. Eden od takšnih posvetov je bil izveden septembra 2019 na seji sveta vlade za dialog o verski svobodi, kjer je bila na pobudo Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji odprta razprava o možnosti zagotavljanja šolske prehrane brez svinjskega mesa in masti. Kljub temu iz gradiva k posameznim točkam dnevnega reda ni razvidno, da bi vlada podala kakršen koli sklep, predlog ali odziv, ki bi olajšal situacijo muslimanskih družin.

Če zadevo močno poenostavimo – ali res verjamemo, da je za napredno in razvito družbo, v kakršni naj bi živeli, prevelik zalogaj na šolskih jedilnikih za določen delež otrok zamenjati svinjino z na primer perutnino ali drugim virom beljakovin? Ali pa je ta »nezmožnost« le odraz postavljanja lastnih vrednot in interesov nad temeljna načela enakosti in vključevanja ter oblika političnega nasprotovanja drugačnim prepričanjem, ki pogosto izhaja iz islamofobnih predsodkov in občutka kulturne nadvlade?

Ne glede na to, kje tiči vzrok, je ključno dejstvo, da so na koncu otroci tisti, ki iz šole odhajajo lačni in doživljajo občutke izključenosti ter nesprejetosti. Zavračanje možnosti prilagojenih obrokov pa ne bo spremenilo njihovih vrednot, vendar bo le poglobilo čustveno stisko in preprečilo njihov zdrav psihofizični razvoj.

Terminal je v imenu Infokolpe pripravila Anja Horvat. 

Poslušalce vabimo, da se nam pridružite pri ozaveščanju o problematiki in tudi vi podpišete peticijo za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke. Povezeva do peticije je dostopna tukaj.