Smiselne spremembe na davčni zakonodaji

Smiselne spremembe na davčni zakonodaji

Mnenje, kolumna ali komentar
10. 5. 2018 - 16.00

Bine Kordež o obdavčitvah
 / 11. 1. 2018

Pred časom sem predstavil kratko oceno našega davčnega sistema. Kljub sicer drugačnemu splošnemu mnenju, natančne primerjave pokažejo, da naši davki ne odstopajo veliko od višine davkov v primerljivih državah. So področja, kjer je naša davčna obremenitev višja, a tudi kjer je nižja. Predvsem pa se je potrebno zavedati, da se večina zbranih davkov porabi za večjo solidarnost in povezanost v družbi ter večji obseg zagotavljanja javnih storitev. Zaradi tega sicer logično zavzemanje za nižje davke, običajno vodi tudi v večje razlike med ljudmi. 

Seveda pa so kljub temu določene spremembe na področju davčne zakonodaje smiselne in popravki bi bili mogoče upravičeni na naslednjih področjih:

Pri davku na dobiček imamo v Sloveniji skoraj najnižje dejanske stopnje, zaradi česar bi lahko postopno nekoliko zvišali splošno davčno stopnjo (zaradi primerljivosti z drugimi državami ter tudi učinkov), lahko pa bi dosegli isto tudi z znižanjem oz. predvsem omejitvijo davčnih olajšav,

- s tem bi dosegli, da bi bila efektivna davčna stopnja vsaj kakih 5 odstotnih točk višja in torej primerljiva z drugimi državami,

- še najmanj sporna bi bila na primer rešitev, da efektivni (plačani) davek ne more biti nižji od npr. 8 %, da mora torej vsako podjetje plačati vsaj tolikšno stopnjo davka na dobiček - mnogo težje je  namreč nasprotovati neki takšni omejitvi kot pa dvigu davčne stopnje (danes skoraj nihče ne ve, da veliko podjetij zaradi olajšav davka sploh ne plača),

- omejiti bi morali tudi število olajšav ter raznih povečanj (nepriznavanja stroškov), saj je v obračunu DDPO kar okoli 120 postavk (če resno mislimo s poenostavitvijo),

- kot zapisano, to ne bi vplivalo na obseg naložb, niti na manjše zanimanje tujih vlagateljev (kje pa do sedaj promoviramo te nizke stopnje?),

Davki v Sloveniji niso tako izstopajoči, da bi odganjali podjetnike v tujino
 / 7. 9. 2017

Pri davku od premoženja bo ob spremembi metodologije izračuna nekaj prostora za dvig te davčne obremenitve, prav tako zaradi primerljivosti (tudi tukaj so namreč naši priliv precej nižji kot v drugih državah) ter ker bi s tem omogočili znižanje kakih drugih, višjih davčnih stopenj,

- vseeno pa ne zagovarjam pretiranega obdavčevanja premoženja, ker dodatno obremenjuje tiste, ki dohodke vlagajo v premoženje namesto v potrošnjo in bi bili zato obdavčeni dvakrat,

Pri obdavčitvi dela bi bilo smiselno uvesti določene omejitve na plačilo socialnih prispevkov (tako imenovana socialna kapica) - čeprav se nanaša le na ozek krog ljudi, so te skupne davčne obremenitve vsekakor neupravičeno visoke in je zaradi tega ter zaradi primerljivosti, popravek smiseln,

- ta predlog pomeni, da se prispevki plačujejo le do določene višine plače, naprej pa ne,

- tu so smiselne predvsem omejitve tistega dela prispevkov, ki jih plača podjetje, saj bi z njimi zmanjšali stroške dela,

- ne bi pa zagovarjal tudi postavljanja zgornje meje pri prispevkih, ki jih plačajo zaposlenih, saj bi to pomenilo samo dvig že do sedaj najvišjih neto plač (v primeru sprememb bi namreč bruto plače ostale enake, ker so določene v pogodbah za zaposlitev),

Pri obračunu dohodnine imajo precejšnjo težo olajšave za otroke, ki jih močneje koristijo ljudje z višjimi prejemki, predvsem pa nihče ne ve koliko prejemkov ima iz tega naslova, niti ni nikjer evidentirano koliko dohodnine izpade zaradi tega (po oceni okoli 300 mio evrov),

- ta popravek bi bil že enkrat nujen in verjetno je smiselno razmišljati v smeri ukinitve te olajšave ter na drugi strani uvedbe nekega univerzalnega otroškega dodatka za vse otroke (kar danes že pravzaprav je, le da na bolj zapleten način),

- nasploh bi pri pokrivanju stroškov za otroke (vrtec, prevozi, prehrana) lahko šli v smeri, da bi bilo to za vse brezplačno, da se čim bolj omeji razločevanje med otroci z bogatimi in revni starši,

- zagovarjam rešitev, da bi otroke obravnavali čim bolje enako, premožnejši pa naj raje zato plačajo več davkov (današnje in predlagane rešitve gredo bolj v smer, da se davčna obremenitev premožnejših zniža, njihovi otroci pa niso upravičeni do raznih olajšav,

Pri plačah so poleg manj obdavčenega regresa (samo z dohodnino) letos uvedli tudi manj obdavčeno nagrado (lahko bi rekli 14. plačo - samo s prispevki),

- po eni strani bi lahko pri tem še nekoliko zvišali omejitve (zgornji znesek) za ta dodatna izplačila in jih posredno manj obdavčevali (da delodajalcem omogočimo poleg plač dodatna plačila, ki pa so manj obremenjena in jih k temu spodbujamo),

- se je pa treba zavedati, da sedaj vsi težijo k temu, da se ti dodatki izplačajo na račun mogoče nekaj nižjih tekočih izplačil in na koncu bomo imeli dokaj podoben učinek, če bi generalno nekaj znižali davčno stopnjo in odpravili te izjeme, ki vedno pomenijo dodatno administriranje,

V sklop obračuna davkov na plače spada tudi pavšalni obračun za s.p. in dodatno delo, ki so ga sicer letos poskušali že spremeniti, pa so bili premočni pritiski proti,

ta segment bi morali zožiti res samo na neko manjše dodatno delo, sicer pa po obremenitvi izenačiti z rednim delom (sedaj imamo enormne, neupravičene razlike),

Naslednji sklop je davek na dodano vrednost (DDV), torej davek na potrošnjo, katerega bi bilo ob ugodnih gospodarskih razmerah smiselno zopet nekoliko znižati (ter vzporedno mogoče napraviti prostor za ponovno nekaj dviga na trošarinah) in s tem imeti možnost za kak manjši dvig stopenj DDV v prihodnosti, če bi bile potrebe,

- vseeno pa te korekcije navzdol ne bi preveč zagovarjal, ker se posebno na kratki rok na cenah za potrošnike ne bo poznala, temveč samo na  nižjih prilivih v proračun ter višjih zaslužkih za firme (za kapital),

- za cene vemo, da so navzdol precej bolj rigidne in zaradi nižje stopnje nihče ne bo znižal cene kave za 2 centa,

- mogoče bi dal prednost temu, da se  preverijo kake blagovne skupine glede uvrstitve v nižjo davčno stopnjo ali v ničelno (seveda tudi obratno glede na kake nesmisle),

- močno bi zagovarjal na primer ničelno stopnjo za knjige in tiskane medije (zaradi kulturnih, jezikovnih razlogov)

Pri plačilih davkov in prispevkov iz plač bi poiskal način za njihovo obvezno plačilo ob izplačilu plače, da ne bi prihajalo do nelogičnosti o neplačanih prispevkih, izterjava na FURS-u je relativno dobra in mogoče nimamo pravih informacij, kaj je pravzaprav z dokaj visokim obsegom neplačanih davščin - realno je potrebno oceniti, koliko je dejansko posledica neaktivnosti, kar bi bilo smiselno odpraviti, koliko pa posledica "normalnega" ugašanja in propadanja firm, dodatno tudi menim, da verjetno ni potrebe za zaostrovanje na področju davčnih blagajn in podobnega nadzora ter birokracije,

- na tem področju bi bilo smiselno uvesti čim več pavšala, tudi če pride do kakšnega manjšega izpada v proračunu, ker se s takšnimi obrobnimi dejavnostmi vseeno spodbuja manjše podjetnike na začetku poti ali tiste, ki se s poslom sicer sploh ne bi ukvarjali,

- nasploh bi morali preveriti kje v podjetništvu bi lahko šli na pavšale, v taki višini, da ne bi prihajalo do bistveno nižjih davčnih obremenitev, a bi močno poenostavilo poslovanje.

To je torej nekaj sprememb na področju davkov s katerimi bi nekoliko bolj uravnotežili davčne obremenitve. Generalno pa se za kakšna večja znižanja ne bi zavzemal, posebno ne v sedanjem obdobju visoke gospodarske rasti. Podjetniški sektor bo zaradi ugodnih razmer vlagal ne glede na višino davčnih stopenj in tudi njihovi dobički pospešeno naraščajo. Bolje, da si v tem obdobju ustvarimo kake rezerve, ki bi omogočale znižanja obdavčitve v slabših časih ali da takrat ne bi bilo potrebno tako močno posegati v znižanje izdatkov, kot smo naredili na primer z zloglasnim ZUJF-om pred leti.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Ko je Bavcar pisal pisma iz zapora za casopis, je imel Vezjak marsikaj za pripomniti. Tu bo pa kar tiho????

Vezjak pač ve vse o selektivni uporabi svoje metode. Politično sektaštvo par exellence. Škoda, da je tako, ker ima dobre analize.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness