PirkOFFič

Ruske sile nadaljujejo z okrepljenim bombardiranjem več mest v Ukrajini. Včeraj je ruska vojska izvedla več letalskih napadov na ukrajinsko vojaško oporišče v bližini mesta Lvov, ki ga za usposabljanje ukrajinskih vojakov uporablja tudi zveza NATO. Medtem se ruska vojska vse bolj bliža obkolitvi ukrajinske prestolnice Kijev, zaradi česar so kijevske mestne oblasti pričele z varčevanjem najnujnejših živil v primeru, da bi ruske sile zaprle dostop do mesta. Distribucija dobrin in promet do Kijeva zaenkrat še potekata razmeroma nemoteno. Po nekaterih podatkih so ruske pomorske sile onemogočile pomorski promet v Ukrajino. Danes se je po videopovezavi sicer pričel četrti krog pogajanj. Po besedah urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega naj bi bila ruska stran bolj pripravljena na dogovor kot v začetnih pogajalskih postopkih. Dogovor o humanitarnih koridorjih za begunce, ki je bil dosežen v tretjem krogu pogajanj, je Rusija namreč dosledno spoštovala. 

Na Kitajskem so tamkajšnje oblasti zaradi največjega porasta okužb s covidom-19 v zadnjem času uvedle strogo splošno karanteno v mestu Šenzen. V tem mestu s skoraj 18 milijoni prebivalcev imajo med drugim sedeže in tovarne številna tehnološka podjetja, kot so Foxconn, Huawei in Tencent.  Poleg javnega prometa so se zaprla tudi podjetja.  Vsak prebivalec mesta bo v naslednjem tednu tako trikrat testiran in bo lahko, če bo negativen, zapustil stanovanje. Zaprtje bo trajalo do 20. marca. Kitajska ob vseh zaznanih okužbah zapira mesta in s tem, vsaj zaenkrat, uspešno nadzira širjenje okužb po državi. Kitajska se trenutno sooča z najhujšim izbruhom okužb s koronavirusom po pomladi leta 2020. Okužbe so se razširile predvsem v Hongkongu, ki je že več tednov v strogem prodiepidemičnem zaprtju. 

V Kolumbiji so v nedeljo potekale parlamentarne volitve. Kolumbijski volivci so na volitvah izbirali 102 poslanca v senatu in 165 poslancev v spodnjem domu parlamenta. Po 99 odstotkih preštetih glasov je največ senatorskih sedežev osvojila levosredinska koalicija Zgodovinski pakt. V senatu bo namreč sedelo 17 poslancev iz te koalicije, ki je bila najresnejša opozicija odhajajoči konservativni vladi. V spodnjem domu parlamenta je največ poslanskih stolčkov osvojila liberalna stranka, ki je osvojila 32 mandatov,  sledita pa koalicija Zgodovinski pakt in desna konservativna stranka, ki sta osvojili po 25 poslanskih sedežev. Vzporedno s parlamentarnimi volitvami so Kolumbijci na primarnih volitvah odločali tudi o najprimernejših strankarskih kandidatih za majske predsedniške volitve. Kolumbijsko volilno telo bo 29. maja tako izbiralo med kandidatom levosredinske koalicije, nekdanjim gverilcem in bivšim županom Bogote Gustavom Petrom [gustAvom pEtrom], njegova izzivalca na predsedniških volitvah pa bosta Sergio Fajardo, kandidat sredinske koalicije, ter kandidat desnice Federico Gutierrez.

Iranska revolucionarna garda je prevzela odgovornost za napade z balističnimi raketami v mestu Erbil, prestolnici severnoiraške polavtonomne pokrajine Kurdistan. Cilj dvanajstih izstrelkov naj bi bil izraelski strateški center v Iraku. Izrael je prejšnji teden v Siriji izvedel letalski napad, v katerem sta bila ubita vsaj dva pripadnika iranske revolucionarne vojske, za kar je Teheran obljubil povračilne ukrepe. Rakete, ki so povzročile zgolj materialno škodo, so med drugim zadele tudi ameriški konzulat. Iranski izstrelki so tako prvič po januarju 2020 zadeli objekt v lasti ZDA. Na geopolitičnem polju zelo aktivni Iran je sicer ta teden prekinil do zdaj skrivne pogovore s Saudovo Arabijo, ki jih je vodil zadnji dve leti. Diplomatske odnose sta državi pretrgali leta 2016, po tem ko je Savdska sunitska kraljevina usmrtila šiitska verskega voditelja. 

V Saudovi Arabiji so v soboto usmrtili 81 ljudi v enem dnevu. To je največ od leta 1980, ko so po zavzetju velike mošeje v Meki obglavili 63 zapornikov. Med usmrčenimi naj bi bili savdski, jemenski in sirski državljani, med katerimi naj bi bili tudi člani ekstremističnih skupin Al Kaide, Islamske države in Hutijev. Obtoženi so bili zaradi tihotapljenja orožja in sodelovanja pri planiranju terorističnih napadov. Saudova arabija tako nadaljuje svoj boj proti terorizmu, kar ji očitno najbolje uspeva prav s prakticiranjem množičnih usmrtitev. 

V Tuniziji so pretekli vikend pod okriljem tunizijske sekularne stranke potekali protesti proti predsedniku Kaisu Saiedu in ekonomski krizi. Saied je lani po sporadičnih protestih proti islamski stranki Ennhada, ki so trajali od januarja, razpustil parlament. To je v državi, kjer se je leta 2011 začela arabska pomlad in vsaj v zahodni narativi velja za prvo arabsko demokratično republiko, sprožilo hudo politično krizo. Poleg tega pa ima država zaradi covida-19 izjemno slabe gospodarske razmere in tako vlada pomanjkanje tudi najbolj osnovnih surovin, kot so moka, zdrob in sladkor. 

Na severu Korzike, natančneje v mestu Bastia, so včeraj izbruhnili množični protesti zaradi zaporniškega napada na korziškega separatista Yvana Colonno. Ta trenutno preživlja doživljenjsko zaporno kazen v Toulonu v celinski Franciji. Colonno, ki je bil na zaporno kazen obsojen zaradi umora francoskega prefekta na Korziki, Clauda Érignaca, naj bi v toulonskem zaporu do nezavesti pretepel sojetnik. Zaradi korziškega separatizma in nezadovoljstva nad francosko nadvlado Korzike so protestniki v Bastii in drugih mestih na otoku napadli policijske postaje, kar je izzvalo spopade med policisti in separatističnimi protestniki. Izgredi z molotovkami, solzivcem in policijskim posredovanjem na Korziki potekajo že od začetka marca, samo včeraj pa je bilo poškodovanih 38 udeleženih na protestih. Korzika je sicer del Francije od leta 1769, etnične in jezikovne razlike med dominantnim francoskim in korziškim prebivalstvom pa vsakih nekaj let spodbudijo zaostrovanje tlečega trenja med separatisti in francoskimi unionisti. 

S Komisije za preprečevanje korupcije so danes sporočili, da je župan občine Radenci Roman Leljak z nedovoljenim poskusom vplivanja na zakonito zastopnico določene gospodarske družbe maja 2020 kršil integriteto. Po navedbah komisije naj bi Leljak skušal pisno in ustno z grožnjami vplivati na delovanje neimenovane gospodarske družbe, da umakne svoje prijave z razpisov občine Radenci. Kljub temu da njegove grožnje niso bile uresničene, so na KPK-ju mnenja, da je Leljak deloval na nelegalen način. Leljak se na ugotovitve komisije ni pritožil, zato so te pravnomočne.

Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija so na današnji novinarski konferenci izrazili svoj protest proti imenovanju Igorja Pirkoviča za vršilca dolžnosti urednika uredništva Multimedijskega centra RTV. Ocenjujejo, da je Pirkovič pri svojem delu izrazito pristranski in stalno deluje v korist vladajoče stranke SDS. Sodelujoči na novinarski konferenci so izrazili, da je imenovanje Pirkoviča najprej težavno na proceduralni ravni, razloži Boris Vasev, novinar zunanjepolitične redakcije Multimedijskega centra RTV.

Izjava

Bolj kot proceduralna nesoglasja pri Pirkovičevem imenovanju pa so problematična njegova nagnjenja k zavzemanju ksenofobnih stališč in koketiranju z vladajočo politično garnituro.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Fin in Matija.