ŠOSovo letno kolobarjenje
V tokratni oddaji ŠOUvizor se osredotočamo na delovanje Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, ki naj bi zastopala interese vseh študentov. Ob poročilu s 33. skupščine ŠOS se bomo dotaknili še delovanja v minulem letu in skupaj z novim predsednikom pogledali v bližnjo prihodnost.
Spomnimo, ŠOS je organizacija, ki po temeljnem aktu, torej študentski ustavi, združuje študentske organizacije univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti ter društva interesno povezanih oblik študentov. Tako v praksi ŠOS trenutno vključuje štiri pravno enakovredne entitete: Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem - ŠOUP, Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani - ŠOULJ, Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru - ŠOUM in Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti - Svet ŠOLS.
Pred tremi tedni, natančneje 20. februarja, je ŠOS sklical 33. skupščino. Ta je potekala brez posebnosti. Kot smo že poročali, je bil na skupščini izvoljen nov predsednik te krovne organizacije slovenskih študentov. Dosedanjega predsednika Jako Trilarja je zamenjal dosedanji predsednik ŠOU Klemen Peran. Pred izvolitvijo novega predsednika so na skupščini svoja poročila predstavili generalni sekretar Aleksandar Spremo, predsednik Nadzorne komisije Jan Sredenšek in dosedanji predsednik Jaka Trilar.
Generalni sekretar je povedal, da finančno poročilo za leto 2018 še ni pripravljeno, zato je tokrat predstavil samo finančni načrt za leto 2019. Prihodki ŠOS in posledično tudi vseh organizacijskih oblik ŠOS so za leto 2019, podobno kot leto prej, ocenjeni na nekaj manj kot 11 milijonov evrov. V glavnem gre za koncesijsko dajatev iz opravljenega študentskega dela. Ta sredstva se razdelijo po ključu iz Študentske ustave - ŠU-4. Samemu ŠOS pripada pet odstotkov teh sredstev.
Iz odhodkovnega dela finančnega načrta ŠOS, ki je bil predstavljen, izvemo, da je skoraj 260 tisoč evrov namenjenih za strokovne službe. Največji delež, 54 tisoč evrov pripada generalnemu sekretarju. Za delovanje predsedstva ŠOS je namenjenih slabih 110 tisoč evrov. Spremo je povedal, da odstopanje od običajnih stroškov predstavljata investicija v nepremičnino na sedežu organizacije v vrednosti 30 tisoč evrov ter projekt Evidenca študentskega dela v vrednosti več kot 80 tisoč evrov. Prva postavka naj bi predstavljala stroške za prenovo sedeža ŠOS, ki je po besedah generalnega sekretarja nujna, druga pa bo pokrita z evropskimi sredstvi.
Po poročilu Nadzorne komisije ŠOS je zbrane nagovoril predsednik ŠOS Jaka Trilar. Ob interpretaciji poročila predsednika bomo hkrati ovrednotili delovanje ŠOS v minulem letu. Trilar je v poročilu deloval pretirano zadovoljen z reševanjem stanovanjske problematike študentov na Primorskem.
Glede na to, da na Primorskem in tudi v Ljubljani še zmeraj močno primanjkuje študentskih stanovanj, bo moral ŠOS v prihodnje izvajati še precej pritiska na vlado. ŠOS je glede stanovanjske politike sicer poskušal vzpostaviti dialog z vlado, ampak kot izgleda, so zaenkrat bili deležni le posveta na napačnem ministrstvu. Ministrstvo za izobraževanje pa se je med tem na primer raje pogovarjalo s pobudniki laične in vsebinsko prazne peticije za spremembo šolstva. Kot so objavili na svoji spletni strani, so na vlado ponovno poslali dopis, ki izpostavlja stanovanjsko problematiko.
Na redakciji predlagamo, da ŠOS za reševanje študentske problematike študentov bivajočih v hostlih, Akademskem kolegiju in drugod uporabi peticijo na Facebooku. Morda bo pa ta uslišana s strani kakšnega ministra. Verjamemo, da so na ŠOS bili deležni kakega uporabnega nasveta, saj so na svojem Facebook profilu pred dnevi tudi objavili fotografijo s srečanja s pobudnico prej omenjene peticije.
Nekaj preveč zadovoljstva v besedah Trilarja je bilo razbrati tudi pri opisu reševanja državnega štipendiranja.
Do državne štipendije bi naj bilo z začetkom leta 2019, upravičenih približno 8500 študentov in dijakov več kot doslej. Na novo upravičeni spadajo v 5. dohodkovni razred, kar pomeni, da so polnoletni upravičeni do 70 evrov, mladoletni pa do 35 evrov. Ob upoštevanju dejstva, da upniki, ki na novo oddajajo vloge, na prvo nakazilo še zmeraj čakajo več mesecev in da smo v obdobju gospodarske rasti, se omenjeni dosežek ne zdi hvalevreden. Če vzamemo v zakup še raziskavo Evroštudent, ki je pokazala, da povprečni mesečni stroški študenta znašajo več kot 500 evrov, problem državnih štipendij v socialni državi enakih možnosti še zdaleč ni urejen.
Kot je Trilar opazil sam, smo mladi ob deljenju pogače nedavnega rebalansa državnega proračuna izviseli. V svojem nagovoru ob izvolitvi pred enim letom je izpostavljal pomembnost financiranja visokega šolstva, ki pa je tudi v tem primeru bilo deležno le bonbončkov. Izgleda, da je ves trud za spremembe, ki ga sicer Trilarju ne moremo očitati, večinoma prinesel podobne ali še slabše rezultate kot dogodek S*anje oz. sranje študentov, ki je po mojem mnenju dober prikaz (ne)učinkovitosti ŠOS nasploh. Nadaljuje Trilar.
Ob koncu leta je ŠOS razrešil eno dalj časa trajajočo problematiko. To je ustanovitev dveh novih organizacijskih oblik ŠOS in potrditev volitev v študentski zbor na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela Sežana in Alma mater Europaea - Evropski center Maribor. Veliko prahu je dvignil predvsem slednji, sicer zasebni visokošolski zavod. Prvič zato, ker so zaradi dobrih osmih let prizadevanj za priključitev ter predolgega čakanja na odgovor Nadzorne Komisije ŠOS predstavniki Alme mater Europaee ŠOS grozili celo s tožbo na upravnem sodišču. In drugič, ker so se ob reševanju financiranja novoustanovljenih organizacijskih oblik, tudi znotraj predsedstva ŠOS, pojavila trenja in rivalstvo med različnimi entitetami.
Pritiska je bil ob tem deležen tudi Trilar osebno. Kot bivšemu predstavniku enega izmed študentskih klubov lokalnih skupnosti in tudi Zveze ŠKIS mu je bila očitana pristranskost. V izvršilnem organu, ki ga je vodil, to je v predsedstvu ŠOS, bi namreč moral biti vpliv posameznih entitet uravnotežen, saj ima vsaka po dva predstavnika. Po pogajanjih je svoj del potice študentski organizaciji prej omenjene zasebne ustanove na koncu odstopila Zveza ŠKIS. S tem je pod preprogo pometla očitke pristranskosti celotnega predsedstva in na drugi strani zaščitila ter tudi preventivno utišala predstavnike študentskih klubov, ki jo sestavljajo. Da je tovrstno reševanje problema kratkoročno in neustrezno, so opozarjali nekateri predstavniki študentskih klubov, ki pa so kasneje predlog na takratni skupščini kljub temu večinsko podprli.
Ob koncu leta je delovna skupina ŠOS na glasovanje postavila tudi novo študentsko ustavo ŠU-4. Omembe vredne spremembe so predvsem točke, ki usklajujejo in opredelijo razdelitev sredstev ter delovanje študentskih organizacij samostojnih visokošolskih zavodov, ki po novem predstavljajo peti steber študentskega organiziranja. S spremembo določenih drugih členov se je želel ŠOS približati večji transparentnosti. Med drugim je v 90. členu definiral ohlapna načela naročanja, saj bi naj vse organizacijske oblike ŠOS v prihodnje upoštevale Zakon o javnem naročanju. Upajmo, da to ni samo krinka za uspešnejše kljubovanje spremembi pravnega statusa v osebo javnega prava, o čemer smo na Univerzitetni redakciji že poročali.
Zakon o javnem naročanju je po besedah ŠOS za vse organizacijske oblike neizogiben. Pravilnik o javnem naročanju, ki bi naj sledil študentski ustavi, bi naj upošteval mnoge spremenljivke. Napisan bo moral biti na način, ki bo ne bo omogočal enostavnega izogibanja pravilom. To bi vse organizacijske oblike ŠOS lahko izvajale že s prikazovanjem fiktivnih konkurenčnih ponudnikov dotičnih storitev. Hkrati bo moral natančno opredeliti kategorije, ki jih bo zajemal. Zagotovo bo za vse študentske organizacije zelo pomembno, kako bo določeno točkovanje posameznih ponudb in kako bo uravnoteženo razmerje med kvaliteto ter ceno. Nadzorna komisija ŠOS pa bo morala definirati tudi vzgibe nadzora in preverjanja delovanja vseh organizacijskih oblik tudi na tem področju.
Zanimivost, ki ob sprejemanju sprememb aktov na ŠOS zbode v oči, je dejstvo, da v gradivih, ki jih pred glasovanji prejmejo svetniki in študentski poslanci, nikoli ni posebej razčlenjeno, kaj točno se v aktih spreminja. Tudi na to so na seji Sveta ŠOLS in predzadnji ločeni skupščini ŠOS opozarjali nekateri predstavniki študentskih klubov. Svetniki in študentski poslanci tako večkrat organizacijam, kot je ŠOS, omogočajo lažje spreminjanje, vendar sploh ne vedo, za kaj glasujejo, temu primerno pa je tudi dejstvo, da je glasovanje proti predlogom redka izjema. Glede na honorarje oziroma sejnine, ki jih večina predstavnikov študentskih organizacij prejema, je to obsojanja vredno. Po drugi strani pa vodstvom krovnih študentskih organizacij to lahko tudi ustreza, saj tako lažje spreminjajo akte in prikrijejo morebiti sporne spremembe. V luči povečevanja transparentnosti, ki jo je v svoji agendi zagovarjal Trilar, bi omenjeno veljalo odpraviti.
Glasbeni premor.
Poslušate oddajo ŠOUvizor na frekvenci 89,3 Radia Študent.
Predsednik ŠOS Jaka Trilar se je z letnim poročilom tudi poslovil od te funkcije, zato pomislekov ne velja več naslavljati nanj. Naslednja točka na dnevnem redu 33. skupščine ŠOS je bila izvolitev novega predsednika. Predstavil se je edini kandidat, Klemen Peran, ki je bil tudi soglasno izvoljen. O uradni objavi na spletni strani študentske organizacije ob njegovi izvolitvi smo na redakciji že poročali v oddaji Pod katedrom. Spomnimo, Peran je v nagovoru povedal, da se bo zavzemal za ustrezno odzivanje ŠOS na dogodke v javnosti še pogosteje, kot je bilo to do sedaj. Njegovo vsebinsko vodilo naj bi bil Študentski memorandum, ki ga je skupščina sprejela leta 2017. Sam je izpostavil nekaj sprememb aktov in zakonov, ki ga bodo najbrž v mandatu doletele. Med drugim Zakon o visokem šolstvu - ZVIS, pravilnik oziroma zakon o subvencioniranju bivanja za študente, Zakon o skupnosti študentov - ZSKUS, posredništvo študentskega dela in druge. O teh bomo v prihodnje na redakciji zagotovo še podrobneje govorili tudi z zunanjimi sogovorniki.
V prihodnje se bodo od njega pričakovale hitre in učinkovite reakcije, zato smo Perana za nekaj odgovorov zaprosili že tik po izvolitvi. V nagovoru je omenil, da si želi večje aktivnosti na področjih, ki presegajo akte ŠOS, ter opozoril na pomanjkanje prioritet in dolgoročnih strategij na področjih, kot so sociala, izobraževanje in druga. Vprašali smo ga, kako se bodo lotili priprave strategij. Peran.
O trenutnem položaju reševanja problema Akademskega kolegija in aktivnosti na področju stanovanjske problematike Peran pove naslednje:
Zanima nas tudi, kaj bodo skušali doseči na področju štipendij.
Peran je v svoji predstavitvi omenil predlog stranke Levica v koalicijski pogodbi glede prenašanja vodenja študentskega dela iz zasebnih študentskih servisov na zavod za zaposlovanje, zato smo ga vprašali, za kaj se bo pri tem zavzemal ŠOS.
Peran je kot eno od svojih prioritet označil tudi visoko šolstvo, tako da pogovor zaključimo z vprašanjem o tem, kakšno je njegovo stališče do Zakona o univerzah, ki ga predlagajo rektorji.
Sogovornik si avtonomijo Študentske organizacije Slovenije razlaga drugače. Na pomislek o tem, ali je ŠOS pravna oseba zasebnega ali javnega prava, odgovori takole.
Po informacijskih gredeh Študentske organizacije Slovenije je plénil vajenec Klemen.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj