Kaj je Študentska organizacija Slovenije?
Konec lanskega leta je Državni zbor Republike Slovenije na predlog Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, sprejel nov zakon o urejanju študentskega položaja - ZUPŠ. Ta je prinesel predvsem nekaj korekcijskih sprememb. Študentske bone je mogoče koristiti ne več samo do osme, temveč do devete ure zvečer. Novost je tudi, da bolonjski magistranti študentskega statusa ne izgubijo takoj, ko magistrirajo, temveč s koncem študijskega leta, v katerem so magistrirali, in tako naprej. V ozadju pa že skoraj dve leti teče boj za nek drugi, krajši, starejši, kljub temu pa veliko pomembnejši zakon - zakon o skupnosti študentov, ZSKUS.
Zakon o skupnosti študentov, ki je bil prvič sprejet leta 1994, je ustanovil Študentsko organizacijo Slovenije. ŠOS-u zakon daje pooblastila za delovanje, pridobivanje, črpanje sredstev in razpolaganje z njimi, ter ureja pravni položaj organizacije; opredeljuje njene pravice, obveznosti in tako dalje. ZSKUS je za študentsko samoorganizacijo ključen. Ravno ta zakon denimo določa, da ŠOS prejema deset odstotkov od študentskega dela. Letni proračun ŠOS-a, spomnimo, je približno pet milijonov evrov, oziroma okoli 11 milijonov, ko prištejemo sredstva za delovanje študentskih klubov. Kljub starosti in pomembnosti zakona, ali pa ravno zaradi starosti in pomembnosti, poraja ZSKUS veliko polemik. Študentsko društvo Iskra si že skoraj dve leti prizadeva, da bi zakon novelirali. V njem vidijo veliko pomanjkljivosti, v postopku spreminjanja pa so v ŠOS-u, na pristojnem ministrstvu, pa tudi v državnem zboru naleteli na veliko ovir in nestrinjanj.
Začnimo z očitki, ki jih je Iskra izpostavila že pred dvema letoma in pri njih še vztrajajo. Prvi je problem pravne subjektivitete: status Študentske organizacije Slovenije po zakonu o skupnosti študentov ni opredeljen, sami pa se v študentski ustavi, podzakonskem aktu, ki velja kot ŠOS-ov statut, opredeljujejo kot oseba zasebnega prava. Iskra trdi nasprotno: da je ŠOS nesporno oseba javnega prava. Razlika je zelo pomembna, saj so informacije o poslovanju oseb javnega prava javnega značaja, torej dostopne javnosti. Poslovanje pa je lažje zakriti osebi zasebnega prava, čeprav se ŠOS dostikrat pohvali, češ, kako so transparentni. Iskrinemu mnenju pritrjujejo prakse upravnega sodišča, vrhovnega sodišča, ustavnega sodišča, računskega sodišča in informacijskega pooblaščenca. Iskra zato želi v ZSKUS eksplicitno zapisati, da je ŠOS oseba javnega prava.
V nadaljevanju Iskra zahteva, da je ŠOS podvržen zakonu o javnem naročanju. Zakon trenutno določa, da se poraba ŠOS-ovih sredstev določa z zakonom in akti Študentske organizacije Slovenije in da se nadzor vrši v skladu s posebnimi predpisi. To zaenkrat pomeni, da je zunanjega nadzora - torej raznih državnih organov - nad ŠOS-ovim delovanjem izredno malo, če pa bi ŠOS deloval po zakonu o javnem naročanju, bi imelo sodstvo večji vpogled in nadzor v posle organizacije. Iskra nadalje želi, da se nad ŠOS-om vsaki dve leti izvaja nadzor računskega sodišča, kar pomeni predvsem revizijo poslov in s tem zagotovljen dodaten, nujno potreben nadzor.
Iskra želi tudi, da je ŠOS podvržen zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako bi lahko dosegli ničnost pogodb, ki so nastale s koruptivnimi dejanji, prepoved poslovanja s sedanjimi in nekdanjimi funkcionarji organov ŠOS-a ter z določenimi podjetji, s katerimi so funkcionarji na različne načine povezani. ŠOS naj bi nadzorovala tudi komisija za preprečevanje korupcije.
Poleg transparentnosti poslov Iskra zahteva tudi transparentnost volitev. Poleg natančneje definiranega volilnega procesa, vključno z volilnim molkom, Iskra poudarja pomembnost omejevanja kampanjskih sredstev in omejevanja posamičnih donacij kampanj fizičnih oseb, določanja, katere fizične in pravne osebe smejo nastopati kot organizatorji kampanj, in tako dalje. Na ta način bi dosegli večjo enakost kampanj in večjo seznanjenost študentov s kampanjami in interesi volilnih kandidatov - leta 2016 je bila udeležba na volitvah ŠOU v Ljubljani denimo 12-odstotna.
Iskrin predlog opozarja na dva specifična problema, ki izhajata iz obstoječega zakona. Prvi je manko nadzora nad institucijo Študentske organizacije Slovenije. V 10. členu obstoječega zakona o skupnosti študentov je navedeno, da bo nadzor nad porabo ŠOS-ovih sredstev izvajan po posebnih predpisih. A se ta nadzor očitno ne dogaja, oziroma se ne dogaja takrat in do mere, do katere bi bil potreben. Zahteva po rednem in temeljitem nadzoru porabe javnih sredstev je upravičena, saj govorimo o več milijonih evrih letnih proračunov in desetih odstotkih od študentskega dela, ki gredo ŠOS-u.
Spomnimo se afere okrog famoznega študentskega Kampusa. Parcelo na Pivovarniški ulici je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani kupila kljub temu, da je bilo takrat že jasno, da bo prek parcele leta 2020 potekala železnica. Duhove so burile tudi okoliščine nakupa: prejšnji lastnik parcele je bil Benjamin Leskovec, bivši študentski funkcionar. Nenavadnemu naključju naj dodamo dejstvo, da je Leskovec parcelo kupil za približno 350.000 evrov, pičle tri mesece kasneje pa je novi kupec, ŠOU, zanjo odštel skoraj štirikrat več - 1,2 milijona evrov.
Gre za zajetno količino denarja in okoliščine upravičeno porajajo sum. Ali je kdorkoli pregledal in revidiral to Kampus pustolovščino? Če preverimo zgodovino revizij računskega sodišča, opazimo, da so bile zadnje revizije ŠOS-a in drugih študentskih organizacij na visokošolskih zavodih širom Slovenije narejene leta 2013 pri ljubljanski študentski organizaciji in leta 2011 pri ŠOS-u. Pa še te niso zajele internega delovanja organizacij, temveč zgolj kampanjo za referenduma o družinskem zakoniku in o malem delu. ŠOS-ovo delovanje sploh še ni bilo revidirano, delovanje Študentske organizacije v Ljubljani pa je bilo revidirano za leti 2003 in 2004, pa še takrat je računsko sodišče ugotovilo napake in nepravilnosti. Delovanje se ni skladalo niti z lastnimi predpisi ŠOU-a v Ljubljani.
Drugi veliki organ, ki bi lahko - če nadaljujemo z istim primerom - preiskoval afero Kampus, je komisija za preprečevanje korupcije. A ta nad študentskimi organizacijami nima pristojnosti, kot sama navaja v mnenju iz leta 2010. Zgolj takrat je KPK preiskovala ŠOS. Šlo je za afero Margenta. ŠOS je takrat uvedel uporabo mobilnega telefona za nakup študentskega obroka, v javnosti pa so se porajali sumi, da je posel koruptiven in nezakonit. ŠOS je, kot navaja poročilo KPK, v želji utišanja medijske kritike sam sprožil postopek pri komisiji.
Komisija navaja, da je bilo podjetje Margenta, hčerinsko podjetje podjetja Ultra, edino podjetje, ki je uporabljalo specifično telefonsko tehnologijo, ki jo je v razpisu za izvajalca prenosa študentskih bonov na telefone zahteval ŠOS. Kot navaja KPK, so se za uporabo telefona kot nosilnega medija za bone, namesto na primer študentskih ali bančnih kartic, v ŠOS odločili zaradi študije, ki jo je za njih opravilo podjetje Micropos. To je velikokrat sodelovalo z Ultro in z vpletenim podjetjem Margenta imelo celo skupni projekt. Hkrati so se pojavila odstopanja med ŠOS-ovim postopkom in zakonom o javnih naročilih, saj konkurenčno podjetje, Bankart, ni imelo možnosti pritožbe pri državni revizijski komisiji. To seveda ni nič nepričakovanega, saj ŠOS po navedbah KPK ni zavezanec zakona o javnih naročilih. Tako komisija tu ni našla nič spornega.
Poudarjamo, da je do preiskave prišlo na pobudo ŠOS-a. KPK navaja, da zoper ŠOS-a nima pristojnosti, saj ŠOS ni obvezanec zakona o preprečevanju korupcije. Zanimivo pa je, da je afera odmevala še nekaj časa. Jeseni leta 2010 so preiskavo sprožili kriminalisti. Mediji, na primer Finance, so takrat ugotavljali, da dokazov o anketah, na podlagi katerih naj bi ŠOS v korespondenci s KPK upravičeval svojo specifično izbiro, sploh ni bilo.
Pri mnenju KPK se pokaže drugi problem, ki ga v predlogu novele prav tako izraža Iskra: pravni status ŠOS-a in posledično ostalih študentskih organizacij je nejasen. KPK navaja, da ni jasno, ali se mora ŠOS držati določenih zakonov ali ne, oziroma ali mora za mnenje spraševati pristojno ministrstvo. Takšne nejasnosti otežujejo tako nadzor relevantnih organov kot tudi nadzor javnosti.
Za mnenje o nadzoru nad študentskimi organizacijami smo poklicali aktualnega predsednika ŠOS-a, Aleksandra Sprema.
Zanimalo nas je tudi, kako to, da specifični primeri niso bili nikoli revidirani.
Študentska ustava navaja, da je ŠOS oseba zasebnega prava, kar pomeni, da je namen organizacije zasledovanje interesov določene skupine ljudi. Po drugi strani statut študentske skupnosti Univerze v Ljubljani določa, da je ŠOU v Ljubljani oseba sui generis, torej izjema, katere dolžnosti in obseg delovanja določa ZSKUS, ki je prav tako dvoumen, in drugi zakoni - ni jasno, kateri. Statut mariborskega ŠOU denimo določa, da gre za neprofitno in avtonomno organizacijo, ki svojo dejavnost opravlja v skladu z zakonodajo - s katero, spet ni jasno. Statut Študentske organizacije Univerze na Primorskem, podobno kot ŠOS-ov, določa, da gre za osebo zasebnega prava, kar pomeni, da naj bi delovala kot zasebna korporacija ali društvo.
Opredelitev pravne subjektivitete študentskih organizacij je ključno, saj ravno pravna subjektiviteta določa, v skladu s katerimi zakoni mora organizacija delovati. Oseba zasebnega prava je denimo podjetje, ki lahko posle sklepa s komerkoli. Oseba javnega prava tega ne more, saj je med drugim naročnik zakona o javnem naročanju in pod nadzorom računskega sodišča. Informacije o poslovanju osebe javnega prava so tudi informacije javnega značaja in morajo biti na voljo javnosti.
Iskrin predlog novele ZSKUS je smiseln. Če ŠOS postane oseba javnega prava, postane a priori podvržen vsem nadzorom in zakonom, ne le posameznim sodnim postopkom/procesom. Kako se do tega opredeljuje ŠOS? Po prvem Iskrinem predlogu novele, ki je v državnem zboru padel, je delovna skupina sestavila usklajen predlog novele. Delovno skupino so sestavljali: Iskra, ŠOS, predstavnik študentskih svetov, predsednik tehničnega predsedstva študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov, predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Rektorska konferenca Republike Slovenije.
Usklajena novela ZSKUS vključuje domala vse originalne zahteve Iskre; da je ŠOS podvržen zakonu o javnem naročanju, zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ter da se ŠOS in njene organizacijske oblike zavežejo k posredovanju informacij javnega značaja. Edina zahteva Iskre, ki ni del usklajenega predloga, je zahteva, da se ŠOS opredeli kot oseba javnega prava.
O nenavadnostih pravne subjektivitete ŠOS-a in drugih študentskih organizacij so Iskra, ŠOS ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razpravljali tudi na sejah Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja.
Luka Špoljar, takratni član predsedstva ŠOS-a, je na tretji seji sveta dejal, da se določene zadeve da urediti, ne pa tudi pravne subjektivitete ŠOS-a. Takratni predsednik ŠOS-a, Klemen Balanč, mu je pritrdil, češ da ŠOS ni oseba javnega prava, da pa ga sodna praksa tako obravnava glede informacij javnega značaja. Jure Novak, predstavnik Iskre, je takrat opozoril, da je dosedanja sodna praksa ŠOS zmeraj obravnavala kot osebo javnega prava. Stojan Storčan, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo, je poudaril, da se ministrstvo distancira od problematike pravne subjektivitete ŠOS-a.
Na četrti seji je Petra Istenič z Ministrstva za finance opozorila, da bodo na finančnem ministrstvu na medresorskem usklajevanju opozorili na pravno subjektiviteto ŠOS-a. V času sej - jeseni 2016 in pomladi 2017 - se je začelo usklajevanje delovne skupine pri pripravi novele ZSKUS. Iz zapisnikov je jasno, da ministrstvo ne želi prevzemati odgovornosti za odločitev o pravni subjektiviteti ŠOS-a. Ministrstvo je že večkrat pozvalo celo, da naj se študentje o problemu dogovorijo sami.
Kakšne argumente navajajo pri ŠOS-u, ko trdijo, da bi v resnici morali biti oseba zasebnega prava ali pa oseba “sui generis”? Spremo nam je razložil, kako je v procesu noveliranja sodeloval ŠOS.
Še enkrat smo preverili, ali res drži, da se ŠOS strinja z ostalimi, prej omenjenimi Iskrinimi stališči:
Zanimalo nas je tudi, kako se ŠOS odziva na Iskrin argument, da sodna praksa ŠOS opredeljuje kot osebo javnega prava. Sogovorec v nadaljevanju:
ŠOS se torej z navedbami Iskre ne strinja. Za repliko na obrambo ŠOS-a smo poklicali Jureta Novaka iz Iskre:
Zanimalo nas je tudi, kako Iskra komentira ŠOS-ov argument, da naj bi tako ŠOS kot tudi ogromno študentskih društev izgubilo avtonomijo, če bi ŠOS postal oseba javnega prava. Novak odgovarja:
To je torej srčika debate. Končnega odgovora danes ne moremo in ne vemo ponuditi. Nas pa zanima, kaj se z novelo ZSKUS dogaja zdaj, zato smo pisali ministrstvu za izobraževanje znanost in šport. Citiramo njihov odgovor:
“Oktobra 2017 je bila ustanovljena nova delovna skupina za pripravo novega Zakona o skupnosti študentov. V decembru 2017 se je nova delovna skupina sestala. Na njej je bilo dogovorjeno, da vprašanje o pripravi novega ZskuŠ in o delu delovne skupine v prihodnje obravnava Svet RS za študentska vprašanja. Ta se je sestal 30. januarja 2018. Na njem so v zvezi z ZskuŠ bili sprejeti trije sklepi: ŠOS in Iskra na MIZŠ posredujeta pravna oziroma ekspertna mnenja glede ZSkuŠ; Svet Vlade RS za študentska vprašanja poziva MF in MJU, da razčlenita posledice in izvedbeni del, če ŠOS postane oseba javnega prava; Po prejemu mnenj MF in MJU se sestane delovna skupina za pripravo novega ZSkuŠ in poišče način, kako pripraviti novelo zakona, da bo dosegel cilje vseh udeležencev in sicer postaviti ŠOS kot 'sui generis', ki bo sledila vsem finančnim zahtevam. MIZŠ do tega trenutka še ni prejelo zgoraj navedenih mnenj. Ko bomo vsa mnenja prejeli, bomo sklicali tudi sestanek delovne skupine.”
V sagi, spleteni okrog novele ZSKUS in širše pravne subjektivitete ŠOS-a, očitno še vedno ne moremo nedvoumno odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je Študentska organizacija Slovenije. Akterji sami se niti o tem, kaj je status kvo, ne znajo zediniti. Še manj jasno je, kakšen bo zaključek razprave o tem, kaj Študentska organizacija Slovenije naj bo. V Univerzitetni redakciji Radia Študent bomo tudi v prihodnje pisali o tematiki in razpravah okrog novele ZSKUS in statusu študentskih organizacij na splošno. Tudi v prihodnje ste poslušalci vabljeni, da prisluhnete in se informirate o trenutnem dogajanju!
Dodaj komentar
Komentiraj