Divji goriški zahod

Divji goriški zahod

Oddaja

Študentski klubi pogosto niso deležni tolikšne pozornosti kot Študentska organizacija Slovenije ali pa študentske organizacije posamičnih univerz. Zgodba, ki jo razkrivamo, pa daje misliti, da bi veljalo pogosteje pod drobnogled vzeti tudi delovanje študentskih klubov.

Obravnavamo Klub goriških študentov, krajše KGŠ, ki pa ni zgolj še en lokalni študentski klub. Pokriva namreč študentsko prebivalstvo Univerze v Novi Gorici in je potemtakem po strukturnem položaju, neformalno gledano, nekje med klubom in študentsko organizacijo univerze. Število študentov na omenjeni univerzi je sicer znatno nižje kot v Ljubljani, Mariboru ali na primorski univerzi, vendar Klub goriških študentov od Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, prejme relativno visok letni znesek. Po podatkih z Erarja prejmejo v povprečju 150.000 evrov na leto.

Pred slabim mesecem smo v redakcijo prejeli vesti, da naj bi pri določenih klubskih postopkih prišlo do nepravilnosti, o katerih so poleg nas poročali tudi nekateri drugi mediji. Situacija je bila nenavadna: odstopilo je skoraj celotno vodstvo kluba, konec aprila pa je taisto vodstvo v odstopu občnemu zboru v potrditev podalo predlog o razrešitvi še preostalih funkcionarjev. Svoj predlog so utemeljili s tezo, da je bolj demokratično, če se vodstvo v celoti izvoli znova. In tako smo se lotili preiskovanja ter prišli do zaključka, da so volilne kuriozitete letošnje pomladi rezultat nekajletnega razvoja. Njihov začetek sega vsaj v leto 2018, ko je Klub goriških študentov prodal svoj tretjinski delež v podjetju Workforce d.o.o

Workforce d.o.o. je kadrovsko podjetje s sedežem v Kranju, ki deluje v vseh državah bivše Jugoslavije in v Albaniji. Med vrstami aktivnosti, s katerimi se podjetje ukvarja, upravlja s študentskim servisom Mjob. KGŠ je bil družbenik omenjenega podjetja vse od leta 2006 ter lastnik njegovega tretjinskega deleža. Workforce je po podatkih, dostopnih na Gvinu, uspešno podjetje. V praktično vseh letih poslovanja izkazuje dobičke v višini vsaj 100.000 evrov, pogosto pa še dosti več, leta 2017 recimo kar 350.000 evrov, leta 2018, ko je KGŠ prodal svoj delež, pa 270.000 evrov.

Klub goriških študentov je na račun svojega deleža pri Workforce d.o.o. dobro zaslužil. Po podatkih, dostopnih na Gvinu, ocenjujemo, da KGŠ dividend sicer ni prejemal vsako leto, je pa leta 2016 po naših ocenah prejel med 130.000 in 145.000 evri. Podatki pred letom 2015 niso dostopni. 

Vseeno je KGŠ poleti 2018 svoj delež v podjetju Workforce d.o.o. prodal. Pri tem bode v oči, da je bila cena, sklepajoč po podatkih z Gvina in neuradnih podatkih naših virov, med 250.000 in 275.000 evri. Glede na poslovno uspešnost podjetja ter poslovne donose se nam je cena zdela nizka, zato smo pridobili oceno statične tržne vrednosti podjetja leta 2018. Za nas je podatke po metodi WACC  interpretirala Enja Erker, rezultat pa kaže, da je cena med 250.000 in 275.000 evri neprimerljiva z dejansko ceno podjetja v tistem času, pri čemer pa gre upoštevati, da je prodaja družb te velikosti običajno izvedena prek drugačnih pogodb, torej ne nujno zgolj za denar. Analizo bomo za vse ljubitelje finančne matematike objavili na spletu ob oddaji. 

Bi lahko odločitev za prodajo po tako nizki ceni razložili z ekonomskega vidika? So torej obstajali specifični razlogi, ki bi pomenili, da bo delovanje Workforce d.o.o. potencialno ogroženo? Na tem mestu težko podamo natančen odgovor, a vendar: poslovni uspeh kadrovskega podjetja je pretežno odvisen od splošne gospodarske klime. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je v času pred in med prodajo Workforce d.o.o. napovedoval močno gospodarsko rast, zato ni jasno, zakaj bi bila poslovna uspešnost Workforce d.o.o. leta 2018 vprašljiva. Našo ugotovitev dodatno podkrepi podatek, da je Workforce po podatkih z Gvina tudi v kriznem času po letu 2008 posloval dobro, najslabše leta 2012, ko je bil zabeležen dobiček v višini 95.000 evrov. 

Konec leta 2017 je občni zbor KGŠ obravnaval predlog prodaje deleža Workforce d.o.o., ki ga je predlagal upravni odbor. Natančnejše obrazložitve v dostopnih dokumentih ni mogoče najti. KGŠ je prodajo izvedel marca 2018. Konec leta 2018 se je občni zbor seznanil s poslom. Sprejeta je bila ocena, da je bil postopek izpeljan transparentno in gospodarno. V dodatno obrazložitev je podano dejstvo, da koalicijska pogodba Šarčeve vlade vsebuje načrt preusmeritve koncesij, ki jih dobivajo študentski servisi, v štipendijski sklad, kar naj bi po interpretaciji vodstva KGŠ pomenilo, da so iztržili dobro ceno.

Če si odločitve za prodajo ne znamo obrazložiti z ekonomskimi kazalci, si jo morda lahko osmislimo s političnimi? Poudariti je treba, da je KGŠ svoj delež prodal marca 2018, torej skoraj pol leta pred koalicijsko pogodbo, ki omenja preusmeritev koncesij, in tri mesece pred državnozborskimi volitvami. Po pregledu medijskega poročanja in javnega diskurza iz tistega časa predpostavljamo, da leta 2018 ni bilo mogoče sklepati, da bi bila dejavnost študentskih servisov ogrožena. 

Predsednica KGŠ v odstopu Sara Grmek je na vprašanje glede prodaje povedala, da je prodaja deleža podjetja Workforce d.o.o. stvar prejšnjega vodstva in da se njena ekipa, ki je upravljanje z društvom prevzela decembra lani, s stanjem v društvu v vmesnem času še ni dovolj seznanila. Dodajmo, da je bila Sara Grmek sodeč po podatkih s spletne strani KGŠ vsaj od decembra 2018 članica nadzornega senata KGŠ.

Za trenutek se lahko ustavimo tudi pri kupcu deleža. To je podjetje Heads Adriatic d.o.o., ki si danes Workforce lasti v celoti. Delni lastniki podjetja Heads Adriatic so Aleš Sladojevič, Marko Kolenc, Luka Gaberščik in Marko Mikulin neposredno, prek svojih podjetij pa so lastniki tudi Matjaž Minatti, Primož Rakovec in Boštjan ter Mateja Grobler. Spomnimo: pred leti je prišlo v Kranju, kjer ima Workforce sedež, do afere, ko je v javnost prišla informacija, da je podžupan Jakob Klofutar posredno lastnik podjetja Workforce, ki je poslovalo z občino. V kampanjo takratnega župana Boštjana Trilarja je bil po navedbah Dnevnika vpleten tudi Aleš Sladojevič, eden od lastnikov podjetja, ki je odkupilo delež KGŠ v podjetju Workforce.

Kaj se je zgodilo z denarjem, ki ga je Klub goriških študentov zaslužil s prodajo Workforce d.o.o.? V nadaljevanju poskušamo odgovoriti na dve vprašanji: kaj je bil izvorni načrt porabe denarja in kje je denar dejansko končal. Menimo, da bi šele s temi odgovori lahko zares razumeli trenutne spore glede načina vodenja in porabe denarja ter boje za prevlado v KGŠ, ki so v zadnjem času prišli v medije in jih bomo v nadaljevanju povzeli.

Na prej omenjeni seji občnega zbora KGŠ iz decembra 2018 je bil sprejet finančni načrt za leto 2019. Natančnejše opredelitve nismo našli oziroma nam je KGŠ ni želel posredovati, eksplicitno zapisano pa je dvoje: da se bo del denarja porabil za nastale obveznosti, del pa za nakup lokala. Ni jasno, kaj omenjene nastale obveznosti so, podatki z Gvina pa kažejo, da je, če izvzamemo prodajo podjetja Workforce d.o.o., KGŠ v letu 2018 ustvaril 56.000 evrov izgube. Več o nenavadnih ugotovitvah, ki smo jih zaznali pri pregledu dostopnih stroškovnikov KGŠ, kasneje. 

Glede ideje o nakupu lokala je treba omeniti, da je Klub goriških študentov do leta 2015 upravljal z lokalom Tokio Bar. Podrobnih podatkov o uspešnosti lokala Tokio Bar nismo našli, podatki iz Ajpesa pa kažejo, da je v zadnjem letu obratovanja pod upravljanjem KGŠ lokal proizvedel skoraj 50.000 evrov izgube. Po navedbah takratnega poročila KGŠ deloma zato, ker naj bi bil lokal nekaj časa zaprt zaradi prenove okolice. Podatkov poslovanja prejšnjih let nismo našli. 

Na občnem zboru ob koncu 2018 so se, kot gre sklepati iz zapisnikov, dogovorili, da naj bi bil lokal mišljen predvsem kot prostor, v katerem bi bilo mogoče organizirati dogodke za goriške študente. V zapisniku občnega zbora KGŠ iz decembra lani je natančneje opredeljena nepremičnina, ki so jo želeli kupiti. Gre za 160 kvadratnih metrov velik prostor v pritličju in s prehodom v prvo nadstropje bloka na Majskih poljanah v Novi Gorici. Glede na to da omenjena nepremičnina po podatkih iz zemljiške knjige ni v lasti KGŠ, lahko sklepamo, da do nakupa zaenkrat še ni prišlo. Sicer so nakup nepremičnine potrdili na omenjeni seji decembra lani, občni zbor pa je predlog, kot kaže, sprejel. Iz zapiska gre sklepati, da je pri pogajanjih primarno sodeloval Bojan Volk, ki je bil tudi pooblaščen za izvedbo postopka. KGŠ je nakup opravljal prek posrednika, s katerim so imeli, tako zapisnik, podpisano pogodbo.

V zapisniku je imenovan Dejan Vuk s.p., vendar gre v tem primeru verjetno za napako. Edini s.p. s tem imenom je namreč registriran pod oznako vodovodarskih dejavnosti v okolici Majšperka na Štajerskem. Tudi ob pregledu evidence javnih naročil, ki jih je KGŠ objavil konec februarja letos in obsega približno 70.000 evrov stroškov, Dejana Vuka nismo zasledili. V isti evidenci pa smo ugotovili, da je KGŠ po pogodbi za storitev plačal 3700 evrov podjetju V Invest, s.p.-ju Kristjana Vuka, registriranega v Novi Gorici, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Da je pri nakupu dejansko sodeloval Kristjan Vuk sklepamo po eni strani zato, ker je v evidenci javnih naročil njegov vnos edini zaveden kot plačilo po pogodbi, iz zapisnika pa vemo, da je bila s posrednikom sklenjena pogodba, po drugi strani pa so nam tako zatrdili tudi naši viri. 

Pogodbe, sklenjene z V Invest, nismo prejeli, saj Grmek trdi, da je KGŠ oseba zasebnega prava, zato ne moremo jasno ugotoviti, kdo je svetoval KGŠ pri nakupu nepremičnine. Dodatna vprašanja o svetovanju glede nepremičnine pa poraja odgovor predsednice v odstopu, Sare Grmek, ki pravi, da se sedanje vodstvo za nakup nepremičnine ni odločilo. Razlogi za to so »pomanjkljivi odgovori s strani posrednika, ki ga je bivše vodstvo najelo za nakup nepremičnine. Omenjeno nas je od zanimanja za nepremičnino popolnoma odvrnilo, prav tako tudi od poslovanja s posrednikom. Trenutno pa KGŠ ni v procesu nakupa nobene nepremičnine.«

Kako je torej mogoče, da je proces nakupa nepremičnine v času prejšnjega vodstva prišel tako daleč, da je občni zbor že potrdil nakup, potem pa se je novo vodstvo odločilo, da so informacije tako pomanjkljive, da poleg odstopa od nakupa tudi s posrednikom ne bo več sodelovalo? Zanimivo bi bilo videti tudi, kako je prodajo obravnaval nadzorni senat KGŠ, čigar članica je bila od konca 2018 tudi zdaj predsednica v odstopu Sara Grmek, vendar nam KGŠ zapisnikov sej nadzornega senata ni želel poslati. 

Kako povezati dogajanje okoli prodaje Workforce d.o.o. in nakupa nepremičnine z dogajanjem letošnje pomladi? Prvič, kot bomo videli, so bile domnevne nepravilnosti pri obeh postopkih jabolko spora, ki je vodilo do letošnjega razkola. Drugič, dejstvo, da je na KGŠ ostalo 200.000 evrov neporabljenih sredstev, v najboljšem primeru pomeni, da ima demokratičen postopek v KGŠ še veliko večjo težo, v najslabšem pa, da obstaja potencial, da se nekdo na ta račun okoristi. 

Glede delovanja, srečevanja in drugih dogovarjanj KGŠ-ja v zadnjih mesecih smo prejeli mnoštvo zmedenih, predvsem pa nezaključenih informacij. Decembra lani so člani KGŠ na seji občnega zbora na mesto predsednice kluba, svetnice Sveta Zveze ŠKIS, svetnice v Svetu ŠOLS in predsednice upravnega odbora izvolili Saro Grmek, prav tako pa so izvolili še člane organov KGŠ-ja. Na neki točki po decembrski seji je prišlo v KGŠ do razkola. Eno stran predstavlja Grmek, drugo stran pa Tomaž Povodnik, ki je bil do konca aprila član upravnega odbora. 

Grmek pravi, da je do spora prišlo, ker naj bi Povodnik želel biti podpredsednik kluba, in da naj bi, ko mu to ni uspelo, »ob vsakem nesoglasju, do katerega je največkrat prišlo zaradi povsem nepomembnih stvari, iskal dlako v jajcu in nam po e-pošti ob vseh možnih urah izrekal grožnje.« Povodnik po drugi strani zatrjuje, da je do spora prišlo, ker naj bi šlo vodstvu v nos, da ves čas opozarja na domnevne nepravilnosti v delovanju kluba, posebej kar se tiče prodaje Workforce d.o.o. in najema lokala. Ker nam KGŠ ni želel posredovati zapisnikov relevantnih sej, o samem izvoru spora ne moremo povedati nič več. 

Marca so odstopili predsednica Grmek in večina članov upravnega odbora, pa tudi člani nadzornega senata in tako dalje. Odstopne izjave in razlogi javno niso bili podani, v elektronski korespondenci pa Grmek za odstop okrivi Povodnika, ker naj bi »pritiski, grožnje in iskanje napak postali nevzdržni.« Povodnik naj bi, po besedah Grmek, nad delom vodstva izvajal mobing. Grmek je povedala celo, da »je Tomaž s svojimi grožnjami in dopisi šel tako daleč, da se ga bojimo in si nekatere članice upravnega odbora v prostore KGŠ tako ne upamo več same. Morda se sliši nenavadno, a tja nas spremljajo družinski člani.«

Povodnik nam je v odziv poslal korespondenco z določenimi ostalimi člani upravnega odbora, ki jo bomo v obliki slike zajema zaslona objavili na spletni strani po oddaji, s slike pa je razvidno, da članica upravnega odbora Povodnika označi za »degena«, »psihopata« in ga obtoži, da »ljudi psihira s svojimi pravljicami in teorijami zarote.« 

Nimamo dovolj informacij, da bi lahko zagotovili verodostojnost navedb. A vendar naj vseeno izpostavimo, da kolikor gre sklepati iz zapisnika seje občnega zbora, ki se je zgodila konec aprila letos, zoper Povodnika, ki obtožbe zanika, ni bil sprožen interni disciplinski postopek. Prav tako, kolikor vemo, glede navedb ne teče nobena preiskava ali kazenski postopek.

Povodnik je razloge za odstop že večkrat javno komentiral, pravi namreč, da naj bi celoten upravni odbor v začetku marca pri pooblaščenem računovodji pregledal finančno dokumentacijo, da pa je dva dni pred vpogledom odstopila Grmek, v naslednjih dneh pa še trije člani upravnega odbora. Po Povodnikovih besedah člani upravnega odbora, ki niso odstopili, niso imeli dostopa do vseh prostorov ali dokumentacije ter da naj bi klub samovoljno vodila predsednica v odstopu. 

Grmek dogovor o skupnem pregledu dokumentacije zanika in dodaja, da članom v odstopu ostali člani niso pomagali pri pripravi potrebne dokumentacije, denimo poročila Ajpes. Povodnik odgovarja, da so ostali člani upravnega odbora želeli sklicati sejo, vendar naj bi jim predsednica v odstopu to onemogočila. Ker nam KGŠ ni poslal zapisnikov relevantnih sej, tudi tokrat ne moremo skleniti jasnega zaključka. 

Konec aprila se je zgodila izredna seja občnega zbora. Glavni točki seje sta bili, prvič, sprejeti pravilnik o nabavi, in drugič, razrešitev treh članov upravnega odbora, ki niso odstopili, kar vključuje Povodnika. Povodnik je poskušal preprečiti sejo s sklicevanjem na pravilnike KGŠ, po katerih naj bi seje občnega zbora potekale zgolj v živo. V ta namen je dobil pravno mnenje odvetnika Gregorja Veličkova, KGŠ pa je pridobil mnenje CNVOS, državne mreže nevladnih organizacij, ki na tem mestu pritrjuje KGŠ. Glede pravilnika o nabavi Povodnik pravi, da je neustrezen, denimo zaradi določenih nepravilnih sklicev na druge pravne akte, Zveza študentskih klubov Slovenije, krajše ŠKIS, ki je KGŠ predložila predlog pravilnika, pa nam je zatrdila, da je s pravilnikom vse v najlepšem redu. 

Veliko spornejša je bila druga pomembna točka seje občnega zbora. Ponovimo: Povodnik in še dva člana upravnega odbora niso odstopili iz upravnega odbora, kakor so to storili ostali člani, kot tudi člani nekaterih drugih organov kluba ter predsednica. Častno razsodišče je predsednici v odstopu poslalo dopis, ki je tudi služil kot razlog sklica seje občnega zbora ter v katerem je predlagalo, da se preostale tri člane upravnega odbora razreši.

Utemeljitev razsodišča je relativno skopa in nenavadna. »Osebno ne vidimo razloga, da bi iz celotne ekipe KGŠ ostali samo trije člani, pa tudi naš statut ne predvideva, kaj se zgodi v primeru, če odstopi tako velik del ekipe.« V statutu, natančneje v 5. odstavku 63. člena, piše, da: »morajo imeti organi kluba v vsakem trenutku predpisano število članov. Če se ugotovi obratno, mora predsednik nemudoma sklicati izredno sejo občnega zbora s točko volitve, na kateri se izvoli člane organov na prosta mesta.«

Omenjeni člen statuta se zdi relativno jasen. Če člani odstopijo, se morajo zgoditi volitve na prosta mesta. Ni jasno, zakaj je važno, kolikšen del upravnega odbora odstopi. KGŠ, pa tudi Grmek v naši korespondenci pravi, da ima razsodišče vso pravico, da poda tak predlog, da pa je o zadevi konec koncev glasoval občni zbor kot najvišja demokratična instanca. Povodnik se sklicuje na pravilnik upravnega odbora, ki nam žal ni dostopen, Grmek pa razlaga, da je tako ali tako podrejen statutu. 

Jutri bodo potekale volitve v organe KGŠ. Kandidirata dve listi kandidatov. Eno vodi Aneja Prando, tudi sama nerazrešena članica upravnega odbora, v tej ekipi za mesto v upravnem odboru kandidira tudi Povodnik, drugo pa vodi Matjaž Bratušek. V Bratuškovi ekipi kandidira tudi Monika Mrevlje, ki naj bi odstopila zaradi osebnih razlogov oziroma, kot kaže, zaradi domnevnega mobinga. 

Predvolilna tekma se je ta teden zaostrila. Včeraj je Študentska lupa, ki sicer razkriva nečednosti v Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, na platformi Facebook objavila kritičen zapis o načrtovanih volitvah prek platforme Zoom. Vodstvo v odstopu se je prek uradnega profila KGŠ ostro odzvalo na navedbe.

Če je ekipa, v kateri kandidirajo Prando, Povodnik in tudi Gašper Pregelj, ki je še tretji razrešeni član upravnega odbora, relativno znana, pa moramo nekoliko več časa nameniti drugi strani. Matjaž Bratušek, kandidat za predsednika, je na spletni strani Bizi naveden med ključnimi osebami Zavoda Lakeness, ki na goriškem organizira vsakoletne festivale. To ne bi bilo samo po sebi nič posebnega, toda na uredništvu smo prejeli zajeme zaslona, iz katerih je očitno, da je Domen Gregorič, zastopnik Zavoda Lakeness že aprila novačil potencialne volivce - takrat še za sejo občnega zbora, na kateri se je glasovalo o razrešitvi Povodnika, Prando in Preglja. 

»Jaz in še ene par drugih ljudi smo se odločili, da bi radi vodili Klub Goriških Študentov /…/ Stvar je zdaj tako, da prvo kot prvo bi bilo treba razrešit še par članov, ki so zdaj notri, Tomaž Povodnik še dva, zato bi te prosil, da se včlaniš v KGŠ in bi glasoval, da se to zgodi. Potem kot drugi korak bi konec maja volil mene in mojo ekipo.« Zajem zaslona bomo objavili na spletni strani. 

Ne bomo moralizirali o tovrstnem novačenju glasov - tudi nasprotna, Povodnikova stran je, denimo, k sodelovanju povabila novinarja naše ekipe, ki se v skladu z novinarsko etiko na povabilo ni odzval. 

Dobili smo tudi zajem zaslona drugega sporočila, kjer neimenovana oseba pošilja naslednje sporočilo: »Ekipa Lakeness je bila pozvana s strani prejšnjih voditeljev KGŠ, da ga prevzamemo, tako da zdaj moramo dobiti študente, ki nas bi podprli.«

Kaj v tem primeru pomeni »prejšnji voditelji KGŠ«, ni jasno. Glede na to, da Monika Mrevlje kandidira v ekipi Matjaža Bratuška, pa lahko sklepamo, da obstajajo povezave vsaj med nekaterimi posamezniki, ki so odstopili, in ekipo Lakeness. 

Na računu KGŠ je na tej točki ostalo okrog 200.000 evrov iz naslova prodaje Workforce d.o.o., za prevzem vodstva pa se bije vedno bolj javni boj. Zakaj je »prejšnjemu vodstvu« v interesu, da KGŠ prevzame Lakeness, ne znamo odgovoriti. Obenem so se v KGŠ v zadnjih nekaj letih dogajale zadeve, pri katerih, če ne drugega, obstaja možnost, da bi se kdo morebiti okoristil na študentski račun. Gre za posle, ki, kot kaže, niso bili izvedeni najbolje, za demokratične odločitve, ki to morda niso, in konec koncev za razkole, ki onemogočajo študentsko organiziranje in nedvomno škodujejo delovanju kluba. Kakorkoli se bo zgodba razpletala, vas vabimo k spremljanju nadaljevanja na 89,3 Mhz.

 

Priloge:

Analiza kazalcev donosnosti podjetja Workforce d.o.o. ob spremembi lastniških deležev med 20. 10. 2017 in 19. 3. 2018

Izmenjava med Tomažem Povodnikom in člani Upravnega odbora KGŠ

Posredovano sporočilo s pozivom članom Lakeness

Pozivi znotraj Lakeness

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.