V tokratni oddaji 5 minut za boljši ŠOU pod drobnogled jemljemo najnovejšo pridobitev Zavoda Študentski kampus – brivnico, ki je svoja vrata odprla na začetku letošnjega junija. Gre za še eno v vrsti komercialnih storitev, ki jih študentkam in študentom ponuja Študentski kampus. V njegovih prostorih ti lahko med drugim najdejo že avtošolo, posedijo v piceriji, se preizkusijo v sobi pobega ali pa za 95 evrov mesečno najamejo svoj coworking space, torej pisalno mizo v skupnih delovnih prostorih. Direktor Zavoda Študentski kampus, Alen Nikola Rajković, je za oddajo Preverjeno na POP TV takole utemeljil, zakaj v prostorih kampusa potrebujemo tudi brivnico. 

IZJAVA

Nova najemnica prostora na Študentskem kampusu je brivnica Barbershop Extrem, ki je v lasti samostojnega podjetnika Kemala Hadžića. Brivnica Extrem sicer obratuje tudi na Fužinah, cene frizerskih storitev pa so v obeh poslovalnicah enake. V brivnici Barbershop Extrem na kampusu je za klasično britje treba odšteti 15 evrov, s čimer se ta uvršča v višji cenovni rang ponudnikov britja. Primerljive storitve nekateri ponudniki v Ljubljani in okolici ponujajo tudi za 10 evrov ali manj. 

Zavod Študentski kampus smo povprašali po razpisu in kriterijih, na podlagi katerih so se odločili prostor oddati v najem brivnici Extrem. Na naša vprašanja so nam iz kampusa najprej odgovorili z napotkom na njihovo spletno stran, kjer pa nismo našli nobene od iskanih informacij o oddaji prostora. Predstavnike kampusa smo morali ponovno pozvati k odgovoru, da smo od njih prejeli pojasnilo, da je bil prostor v dolgoročni najem oddan brez razpisa. Po besedah predstavnikov kampusa je bil trenutni najemnik tisti, ki je z namero sklenitve najema stopil v stik s Študentskim kampusom. Edini kriterij za oddajo prostora v najem je bila ob tem »plačilna spodobnost« in presoja, da gre za »zaupanja vredno podjetje«. Predstavniki kampusa so namreč, kot pravijo sami, »dobri gospodarji«.

Čeprav nam cene, po kateri brivnica Extrem najema prostor na kampusu, njegovi predstavniki niso razkrili, se najem prostorov zdi precej gospodarna kupčija tudi za najemnika. Brivnico na kampusu je s proračunskimi sredstvi namreč uredila in opremila kar Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU v Ljubljani. Za izvajalca ureditve prostora je predsedstvo ŠOU v Ljubljani na 21. redni seji decembra 2021 izbralo samostojnega podjetnika Simona Goričanca. Njegovemu espeju je ŠOU v Ljubljani za ureditev brivnice na kampusu nakazal skoraj osem tisoč evrov. 

Ob tem je zanimivo, da podjetje Simona Goričanca ni registrirano za opravljanje dejavnosti, povezanih z urejanjem ali opremljanjem prostorov. Kot glavna dejavnost espeja Simona Goričanca so v ajpesu navedena »popravila in vzdrževanje ladij in čolnov«, kot pomožne pa še »stor[itvene] dej[avnosti] v vodnem prometu«. Podjetje nima svoje spletne strani in ni prisotno na družbenih omrežjih. Nikjer na spletu nismo našli niti nobenega kontaktnega podatka samostojnega podjetnika Goričanca.

To sicer ni edina investicija, s katero ŠOU v Ljubljani v tem obdobju ureja prostore na študentskem kampusu. Ureditev brivnice je del 46 tisoč evrov vredne investicije v ureditev notranjih in zunanjih prostorov kampusa. Na 21. redni seji decembra lani je predsedstvo tako poleg espeja Simona Goričanca potrdilo še tri izvajalce različnih gradbenih in zaključnih del na kampusu.  

Idejni projekt umestitve stopnišča in gostinske terase na streho rdeče stavbe kampusa v vrednosti dobrih 11.500 evrov je pripravilo podjetje Etekta, d.o.o., ki ga trenutno vodi Davor Račič, nekdanji predsednik mariborske študentske organizacije. Za postavitev nadstreška in avtomatizacijo vhodnih kovinskih vrat v skupni vrednosti skoraj 24 tisoč evrov je bilo izbrano podjetje GIT-ING Marka Severja. Za ojačitev stropa v eni od zgradb na kampusu pa espe Jake Hrasta, ki je sicer registriran za opravljanje dejavnosti športnega izobraževanja. Njegov espe upravlja tudi s Trgovino Izložba, lastništvo katere si na omrežju Facebook pripisuje še Bojan Tepić, nekdanji vodja Resorja za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani. Espeju Jake Hrasta je ŠOU v Ljubljani po podatkih erarja od januarja 2022 do danes nakazal slabih 12 tisoč evrov. 

S podjetjema Etekta in GIT-ING Marka Severja ŠOU v Ljubljani sicer že dlje časa poslovno sodeluje. Espeju Marka Severja je ŠOU v Ljubljani samo v letu 2021 za izvedbo gradbenih del nakazal dobrih 75 tisoč evrov, kar je najvišje nakazilo ŠOU kateremukoli zunanjemu izvajalcu v lanskem letu, če seveda izvzamemo največje ponudnike študentske prehrane. Podjetje Etekta pa je poleg prostorov kampusa urejalo tudi prostore na Vojkovi 63, ki jih ŠOU oddaja v najem zasebnemu vrtcu. Iz naslova ŠOU je od leta 2019 pa do danes podjetje Etekta prejelo skoraj 123 tisoč evrov.  

Na ŠOU v Ljubljani smo naslovili novinarska vprašanja o investiciji in razpisu, na katerem je bil izbran izvajalec ureditve brivnice, a so odgovor na naša vprašanja zavrnili z besedami, da ŠOU v Ljubljani s temi »informacijami trenutno ne razpolaga«. Temu težko verjamemo, saj je ŠOU v Ljubljani zagotovil sredstva za ureditev brivnice in izbral izvajalca te ureditve. Kot prejemnik javnih sredstev pa mora ŠOU v Ljubljani hraniti tudi pisna dokazila o njihovi porabi.

Na ŠOU v Ljubljani nam niso razkrili niti, s kakšnim namenom je ljubljanska študentska organizacija investirala v ureditev brivnice, ki v prostorih kampusa ponuja komercialne storitve. So pa bili zato veliko bolj zgovorni predstavniki Zavoda Študentski kampus. Pri utemeljitvi odločitve za oddajo prostora v najem brivnici so izhajali kar iz same Ustave Republike Slovenije in nam pisno pojasnili: » Študentski kampus je edino aVtoNoMnO študentsko mesto v Sloveniji, kjer lahko študentje uredijo vse kar potrebujejo v času študija [...] Temeljna ustavna pravica je pravica od svobodnega izražanja. Vsak, ki želi biti lep, urejen in negovan, je študentski kampus pravo mesto za uresničevanje svojih temelnih svoboščin.« 

ŠOU v Ljubljani Zavodu Študentski kampus v proračunu za letošnje leto namenja skupno več kot pol milijona javnih sredstev. Slednji se namesto na organizacijo brezplačnih projektov, dostopnih vsem študentom in študentkam, ali podporo študentskim iniciativam osredotoča na oddajanje svojih prostorov v komercialne namene. Tako je Zavod Študentski kampus marca letos zavrnil javno pobudo Društva Iskra, naj prostovoljnemu Društvu Duh časa, ki med drugim popravlja stare računalnike in jih podarja socialno ogroženim, zagotovi prostor na kampusu.

Namesto družbeno koristnih projektov v interesu širše študentske javnosti v prostorih kampusa tako najdemo večinoma tržno naravnane dejavnosti, kot je tudi brivnica, ki se niti po vsebini in niti po ceni storitev ne razlikujejo od tistih, široko dostopnih na trgu. Poleg tega gre v primeru brivnice za dejavnost, ki je v svoji osnovi usmerjena le na en del populacije. Brivnica namreč ponuja storitve moškega striženja in britja brade, s čemer iz koriščenja storitev že avtomatično izključuje vsaj polovico študentov. Biznise, ki jih sklepajo predstavniki študentskega kampusa, pa študentke in študenti plačajo kar dvakrat. Najprej z delom preko študentske napotnice, s katerim financirajo delovanje ŠOU v Ljubljani, ki velik del proračunskih sredstev namenja delovanju kampusa in investicijam v njegove prostore. Nato pa še kot potrošniki komercialnih storitev, ki se izvajajo v prostorih študentskega kampusa. 

Norce sta brili Eva in Marja.