Administracijo predsedstva ŠOU poleg generalnega sekretarja, pomočnikov predsednika in pomočnikov vodij resorjev sestavljajo svetovalci predsedstva. ŠOU je med letoma 2018 in 2019 zaposloval štiri svetovalce. Na to obdobje se osredotočamo, ker smo pridobili vpogled v pogodbi, ki ju je predsedstvo sklenilo z dvema od svetovalcev – Rokom Petričem in Žanom Bokanom. Vsi svetovalci so bili pred začetkom opravljanja funkcije aktivni v študentski politiki. Leta 2018 sta funkcijo opravljala Rok Petrič, trenutni generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije in vidnejši član skupine Povezani, ter Juš Dobnikar, nekdanji vodja resorja za mednarodno sodelovanje iz kvote Povezanih. Leta 2019 pa sta predsedstvu svetovala Žan Bokan, član skupine Modro za študente s Fakultete za družbene vede in drugi predstavnik ŠOU v predsedstvu ŠOS med letoma 2016 in 2018, ter Klemen Krejač, ki je v prijateljskih odnosih s člani skupine Povezani, leta 2016 pa je v upravni odbor študentske organizacije Fakultete za šport kandidiral na listi skupine Modro za študente.

ŠOU svetovalcev predsedstva ne izbira na razpisih. Kot pojasnjuje Petrič, si je »predsedstvo lahko v skladu z akti ŠOU v Ljubljani samo izbralo svoje svetovalce, ki si jih je zaradi svojih izkušenj in strokovnosti želelo imeti v svoji Administraciji za potrebe izvajanja svetovanja pri opravljanju njihovih odgovornih funkcij«. Predsedstvo torej svetovalce izbira samovoljno. V internih aktih ni navedenih podrobnejših pogojev, ki bi jih moral izpolnjevati svetovalec. V 41. členu Pravilnika o delovanju predsedstva ŠOU je zapisano, da je »lahko svetovalec predsedstva vsak, ki izkazuje kompetenco za področje svetovanja«. Izbira svetovalcev predsedstva je torej izrazito netransparentna – svetovalec lahko postane vsak, ki prijateljuje s člani predsedstva.

Opredelitev področja delovanja svetovalcev predsedstva je torej zelo široka oziroma nedoločena. 45. člen Pravilnika o delovanju Predsedstva ŠOU določa, da je naloga svetovalca svetovanje predsedniku ŠOU in ostalim članom predsedstva. Med svetovalčeve zaposlitve obenem spada tudi pripravljanje strokovne podlage za odločanje predsedstva in opravljanje drugih del po nalogu predsednika ŠOU.

V pogodbah, ki ju je ŠOU sklenil s Petričem in Bokanom, ne najdemo vsebinskih opredelitev dela svetovalcev, prav tako pa je nejasno, na kakšen način se obračunava njihovo delo. Obenem se obe pogodbi v členih, ki obravnavajo vsebinsko opredelitev dela svetovalcev in način obračunavanja svetovalnega dela, sklicujeta na »interne akte ŠOU«. V Petričevi pogodbi je zapisano, da je za predsedstvo še posebej zavezan opravljati tiste obveznosti, ki izhajajo iz Statuta ŠOU. A Statut obveznosti svetovalcev predsedstva sploh ne ureja. Svetovalce namreč zgolj bežno omenja 65. člen Statuta, v katerem so navedeni kot sestavni del administracije predsedstva.

Če izhajamo iz internih pravilnikov ŠOU in svetovalnih pogodb,  lahko vidimo, da so opredelitve pristojnosti svetovalcev predsedstva docela ohlapne. V redakciji smo se za bolj vsebinske opredelitve dela svetovalca obrnili na Roka Petriča. Trenutnega generalnega sekretarja ŠOS smo vprašali, kakšne svetovalne storitve je v letu 2018 opravljal za predsedstvo ŠOU, in ga prosili, da našteje vsaj 3 konkretne svetovalne projekte, ki jih je izvedel za predsedstvo. Petrič odgovarja, da »svetovanje Predsedstvu ŠOU zadeva paleto svetovalnih storitev na različnih področjih delovanja ŠOU v Ljubljani, ki so v pristojnosti Predsedstva«. V istem odgovoru Petrič trdi tudi, da je »število ur, porabljenih za svetovalne storitve, bistveno preseglo dejansko plačane ure, saj je bilo naše delo vedno opravljeno za dobrobit študentov in študentskega organiziranja, ki jim ga lahko ponudi oseba s paleto strokovnih izkušenj«. Čeprav je Petrič opravil veliko število svetovalnih ur, v odgovoru ni izpostavil nobenega konkretnega svetovalnega projekta, ki ga je izvedel za predsedstvo.   

Petrič trdi, da mu je ŠOU za svetovalne storitve plačal na podlagi opravljenih ur. Kot je razvidno iz finančnih kartic predsedstva iz leta 2018, je Petrič od aprila do oktobra prejemal enak znesek – vsakomesečno izplačilo 533 evrov neto ali 717 evrov bruto. Možnost, da je Petrič vsak mesec opravil identično število svetovalnih ur, se zdi majhna, vrednost vsakomesečnega izplačila pa postane še bolj vprašljiva, če si ogledamo Pravilnik o finančnem poslovanju ŠOU. Iz pravilnika namreč ni razvidno, na kakšni osnovi se obračunava delo svetovalcev. Povedano drugače: tako iz pogodb kot iz pravilnika ne moremo razbrati, ali je ŠOU Petričevo delo vrednotil glede na opravljene svetovalne ure ali pa je že s sklenitvijo pogodbe vnaprej določil mesečni znesek. ŠOU smo vprašali, zakaj podjemna pogodba ne določa, na kakšni osnovi se obračunava Petričevo svetovalno delo, a odgovorov  nismo prejeli. ŠOU na vprašanja ni odgovoril že skoraj mesec dni.

Nespreminjajoča se vrednost mesečnega honorarja, ki ga je v letu 2018 prejemal Petrič, ni problematična zgolj zaradi dileme, ali je ŠOU njegovo delo vrednotil glede na opravljene ure ali pa je bil znesek 533 eur določen že ob sklenitvi pogodbe. Petričev honorar namreč presega maksimalno višino mesečnega honorarja svetovalca – 388 eur – ki jo določa 33. člen Pravilnika o finančnem poslovanju ŠOU. Preseganje maksimuma Petrič pojasnjuje s sklicevanjem na druge člene omenjenega pravilnika. Poleg osnovnega zneska 388 eur naj bi bili v Petričev mesečni honorar vključeni tudi stroški, ki so opredeljeni v 35., 36., 37. in 38. členu Pravilnika o finančnem poslovanju – stroški poti in dnevnice za potovanja v tujino ter potni stroški za prevoz na delo. Z izjemo 38. se členi, ki jih omenja Petrič, nanašajo na službena potovanja v tujino. Če Petrič v času opravljanja svetovalne funkcije ni potoval v tujino, bi 145 eur vsakomesečnega presežka nad maksimumom 388 eur prejemal izključno zaradi potnih stroškov – da bi bil upravičen do povračila stroškov, bi moral vsak mesec prevoziti kar 725 kilometrov. Če je Petrič potoval v tujino, pa bi se moral vsak mesec odpraviti na službene poti z enakimi kilometrinami in dnevnicami. Zakaj je Petrič mesec za mesecem prejemal enak znesek, ob molku piarovke ŠOU Ive Meršnik ni jasno.

Nejasnosti glede višine mesečnega honorarja pa so opazne tudi pri preostalih svetovalcih predsedstva med letoma 2018 in 2019. Leta 2019 sta svetovalno funkcijo v nekaterih mesecih opravljala tako Žan Bokan kot Klemen Krejač. Mesečni honorarji obeh so prav tako presegali maksimum 388 evrov, ki ga določa Pravilnik o financiranju ŠOU. Mesečni honorarji, ki jih je prejemal Bokan, so se gibali med 495 in 636 evri, Krejač pa je za obdobje od septembra do decembra prejel izplačilo v vrednosti 1924 eur. Omenimo, da je bila s Krejačem po predlogu na deseti redni seji predsedstva aprila lani ponovno sklenjena svetovalna pogodba.

Predsedstvo ŠOU je leta 2018 poleg Petriča za svetovalca najelo še Juša Dobnikarja. Tudi njegova pogodba se sklicuje na široko opredelitev področja dela svetovalcev v omenjenem Pravilniku. ŠOU smo vprašali, zakaj je predsedstvo v obdobju med letoma 2018 in 2019 potrebovalo več svetovalcev in na katerih področjih so delovali, a nam do konca redakcije še niso odgovorili. Petrič pa odgovarja, da so »glede določenih vprašanj posamezni člani Predsedstva zagotovo angažirali več svetovalcev, saj so kompleksnejše zadeve potrebovale več podporne funkcije«.

Za konec omenimo, da je bil v času opravljanja svetovalne funkcije Petrič tudi zastopnik študentskega društva Utrip. Društvo je leta 2018 od ŠOU prejelo 15.000 eur za organizacijo 10. študentske konference z mednarodno udeležbo, ki je 18. maja 2018 potekala na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Možnost konflikta interesov v primeru izbire njegovega društva za izvajalca konference Petrič zanika in poudarja, da »so se člani Predsedstva svobodno in po lastni presoji odločili zaupati organizacijo konference zanesljivemu organizatorju, ki je na Zdravstveni fakulteti že organiziral pretekle dogodke in ima dobro organizacijsko ekipo ter kompetence za izvedbo tako zahtevnega dogodka na najvišji ravni«.

O svetovalnih kompetencah je sanjal Tibor.

celotni_odgovori_roka_petrica.pdf