V ponedeljek, 27. maja, se je na Študentskem kampusu odvila skoraj tri ure dolga seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU. Sejo je poleg funkcionarjev prišlo spremljat okoli 40 študentov, vhod v sejno sobo pa sta ponovno varovala varnostnika, ki sta pregledovala osebne dokumente in torbe obiskovalcev. Po opozorilih naših novinark o kršitvah Zakona o zasebnem varovanju na prejšnji seji so tokrat na vrata vendarle nalepili list, na katerem je bilo zapisano, da je vnos snemalnih naprav prepovedan.

Izjavi študentk, ki sta se udeležili seje 

Seja se je začela z branjem dnevnega reda, na katerega so bile uvrščene prve obravnave rebalansa finančnega proračuna za leto 2024 in finančnih načrtov za leti 2025 in 2026 ter spremembe in dopolnitve aktov ŠOU v Ljubljani. Kot pritožbo na dnevni red je opozicijski poslanec iz poslanskega kluba Glas Domen Vrhovnik vložil proceduralni sklep, da se prvo obravnavo finančnih načrtov za leti 2025 in 2026 obravnava na naslednji seji študentskega zbora oziroma ko predsedstvo pripravi obrazložitev financ. Poslanci so kot gradivo za sejo namreč prejeli le tabele, čeprav jim je predsedstvo po 16. členu pravilnika o finančnem načrtu ŠOU dolžno pisno strokovno utemeljiti velikosti vseh prihodkov in vsebinsko utemeljiti vse odhodke. To je predsedstvo tudi storilo pred prvo obravnavo finančnega načrta za leti 2023 in 2024 na 4. redni seji začetek aprila lani, letos pa teh pojasnil niso pripravili.

Predsednik ŠOU Klemen Petek je pojasnil, da prva obravnava pomeni zgolj seznanitev z rebalansom in proračunoma, medtem ko lahko vsebinske obrazložitve posameznih postavk pričakujejo ob drugi obravnavi, ko se bo proračuna in rebalans sprejemalo. Napovedal je tudi, da bo višini financiranja posameznih postavk mogoče ugovarjati na prihodnji seji z vloženimi amandmaji, sam pa bo sklical dneve odprtih vrat, ko bo lahko nanj ob predhodni najavi kdorkoli naslovil svoje pomisleke glede posameznih postavk v finančnem načrtu. Za sklep, ki ga je predlagal Vrhovnik, so glasovali le trije opozicijski poslanci. 

Sledila je obravnava rebalansa proračuna za leto 2024, torej akta študentskega zbora o spremembi finančnega načrta med posameznim proračunskim letom. Predvideni prihodki so po sprejetem proračunu za leti 2023 in 2024 znašali 4,5 milijona evrov, dejanski prihodki organizacije pa so dosegli višino skoraj 5 milijonov evrov. Direktor ŠOU Andrej Klasinc je zagotovil, da se rebalansa »ne dela zaradi šlamparije ali malomarnosti«, ampak ker pride do odstopanja med prihodki in odhodki.  Višji prihodki so po njegovih besedah posledica pozitivnega trenda porasta študentskega dela, ki polni proračunsko blagajno ŠOU, študentsko delo pa je označil za socialni korektiv, ki rešuje problem pomanjkanja ljudi na trgu dela. Kot dober ekonomist je izpostavil tudi pozitivne ekonomske trende in dodal, da čeprav »iz Nemčije prihajajo neki temni oblaki«, računa, »da bo pri študentskem delu do krčenj prišlo šele v zadnjem valu«. Temni nevihtni oblaki so skupaj z grmenjem sicer do Kampusa prišli prej kot napovedano, zato se je že prvi krog razprave prekinil s sprejetjem proceduralnega sklepa opozicije, ki je predlagala 5-minutno pavzo, da se zapre okna zaradi neurja.

Izjavi študentk, ki sta se udeležili seje

Opozicijski poslanci David Vidmar, Domen Vrhovnik in Peter Alojz Marn so na predsedstvo v zvezi z rebalansom naslovili veliko vprašanj o dvigu nekaterih obstoječih in dodajanju novih postavk. Po besedah opozicije so med številnimi novimi stalnimi projekti, ki jim rebalans namenja kar 435.000 evrov, navedene večinoma žurke, kot so ŠOU oktober revolušn, ŠOU fest, ŠOU summer fest in ŠOU christmas fest, in ne projekti za izboljšanje materialnega položaja študentstva. Opozicijski poslanci so vprašali tudi, ali bodo ob dogodkih, ki naj bi se zgodili pred volitvami, poskrbeli tudi za poostren nadzor, da ne bo prišlo do samopromocije in kršenja volilnega pravilnika. Petek je na vprašanje v navezavi na dogodek ŠOU oktober revolušn odgovoril: »Ne spomnim se, kdaj bi nazadnje 1. oktober na Kampusu vplival na izid volitev«, da pa bi se strinjal tudi s tem, da se dogodek prestavi na čas po oktobrskih volitvah v študentski zbor.

Opozicijski poslanci so izpostavili tudi projekt Odprta študentska kuhinja, ki v rebalansu prejema 20.000 evrov. Vprašali so, ali ne bi tega denarja raje namenili iskanju rešitev v sistemu študentske prehrane ali pa podprli projekt samoniklih študentskih menz. Petek je obrazložil namen projekta, in sicer da se s hrano gostincev, ki imajo ponudbo na študentske bone, študentom pokaže, kaj je kvalitetna prehrana. Dodal je, citiramo: »Dobili smo očitke, da podpiramo McDonalds, mi ne podpiramo tega, saj študent gre sam tja jest.«  

Izjava študenta, ki se je udeležil seje

Petek je odgovoril na večino vprašanj opozicije o razlogih za dvig financiranja posameznih postavk, vendar s ponavljanjem, da o tem nima vseh podatkov. Povedal je, da ima proračun zelo veliko postavk in da nobena velika organizacija ne ve, kam gre vsak cent. Ob tem je dodal, citiramo: »Kar se rebalansa tiče, smo ljudje, delamo napake.«

Izjava študentke, ki se je udeležila seje

V rebalansu je predvidena tudi ustanovitev novega člana družine ŠOU za solidarno študentsko prihodnost, za kar je predvidenih 80.000 evrov, v proračunih za leti 2025 in 2026 pa po 120.000 evrov letno. Petek je pojasnil, da lahko zavod začne obstajati šele s sprejemom akta o njegovi ustanovitvi, ta postavka pa je v proračunu le zato, če bodo v prihodnosti želeli imeti kakšen tak zavod, ki bi se ukvarjal s stanovanjsko problematiko, zdravstveno preventivo, javnim prevozom in štipendijami.

Petkovo odgovarjanje je vmes zmotil krajši izpad elektrike zaradi udara strele.  

Potem se je seja nadaljevala. Petek se je večkrat pritožil nad revizijo računskega sodišča, ki od ŠOU zahteva veliko sprememb v poslovanju. »Računsko sodišče bo v naši hiši več časa,« je pojasnil. Zahtevni postopki, ki jih velevajo smernice sodišča, naj bi bili vzrok za dolgotrajnejšo pripravo določenih dokumentov, med drugim tudi vsebinske obrazložitve finančnih proračunov. Z besedami Petka to izgleda nekako tako, da »če nekdo pride in reče, da je treba spremenit, je treba spremenit«. Poudaril je še, da bodo poslovanje v skladu z zahtevami računskega sodišča spreminjali več časa, saj, citiramo, »ne moremo mi v štirih mesecih totalno spremeniti organizacije«.

Sledilo je glasovanje o seznanitvi s predlogom rebalansa za leto 2024, proti sklepu pa so glasovali le opozicijski poslanci. Po krajšem premoru se je seja nadaljevala s seznanitvijo s finančnima načrtoma za leti 2025 in 2026, ki sta zelo podobna rebalansu proračuna za leto 2024. Opozicijski poslanci so ponovno zastavili več vprašanj o vsebini in višini postavk, vse od 50.000 evrov za celostno grafično podobo in 20.000 za viralne aktivacije do postavk, ki se imenujeta zgolj Slovenija in Ljubljana ter skupno naneseta na kar 30.000 evrov. Odgovore predsedstva oceni Vrhovnik.

Izjava opozicijskega poslanca Domna Vrhovnika

Vsi poslanci študentskega zbora prejmejo 55 evrov sejnine, vendar pa na sejah sodelujejo le opozicijski poslanci. Nesodelovanje koalicije komentira Marn po seji.

Izjava opozicijskega poslanca Petra Alojza Marna

Koliko časa vzame priprava opozicije na sejo, pove Vrhovnik.

Izjava opozicijskega poslanca Domna Vrhovnika

Da bi ju spodbudil k besedi, je Vidmar nagovoril poslanca Maxa Davidovića in poslanca Povezanih Kristjana Slunjskega. Vprašal ju je, zakaj sta glasovala proti proceduralnemu sklepu o prestavitvi prve obravnave finančnih načrtov in ali ocenjujeta, da je bilo tri dni, kolikor časa je minilo od prejetja gradiva za sejo, zanju dovolj, da sta se z njim seznanila. Davidović je v repliki ponovno izpostavil, da poslanski klub Glas krši pravilnike, saj je na zadnjo skupščino Študentske organizacije Slovenije opozicijski poslanec Vidmar poslal svojega namestnika. Slunjski pa je povedal le, da mu ni všeč, da opozicija na študentske poslance izvaja pritisk pred publiko, in zagovarjal, da vsak poslanec glasuje po svoji vesti.

Izjava študentke, ki se je udeležila seje

Poslanci so glasovali še o seznanitvi s predlogoma finančnih načrtov, proti pa je bila zgolj opozicija. V nadaljevanju je bilo treba sprejeti še nov pravilnik o članih družine ŠOU in pravilnik o projektih. Petek je opozoril, da so spremembe potrebne zaradi revizije računskega sodišča, glasovanje proti njim pa bi bilo protipravno. Pravilnik o projektih nadomešča do sedaj aktualni pravilnik iz leta 2007, uveljavlja pa bolj natančno načrtovanje vsebine predlogov za odprtje projektov in poročanje o izvedenih projektih, tako za študentske organizacije visokošolskih zavodov kot tudi za projekte predsedstva. Po novem imajo nadzor nad izvajanjem projektov in porabo sredstev poslovodni organi ŠOU ter finančno-računovodska služba.

Pravilnik o članih družine ŠOU pa je povsem nov pravilnik, ki opredeljuje sestavo družine ŠOU, načine dodelitve sredstev, načela njihove porabe, poročanje o porabi ter načine nadzora. Petek je odgovoril na nekatera vprašanja tehnične narave, ki jih je zastavila opozicija, in dodal, citiramo »Ključnega se nič ne spreminja, samo birokracija računskega sodišča je malo drugačna, kot je bila do zdaj. Ni, kot da je to zdaj večji nadzor.« Zatem sta bila dokumenta soglasno sprejeta.

Na prejšnji redni seji bi se morale odviti volitve podpredsednika študentskega zbora, a je bila točka nepojasnjeno umaknjena z dnevnega reda. Vrhovnik je spomnil, da bi morali po 30. členu poslovnika študentskega zbora to točko uvrstiti na naslednjo redno sejo. Po besedah Petka bodo volitve podpredsednika potekale na naslednji seji skupaj z volitvami dveh članov pritožbene komisije.

Vrhovnik je vprašal še, koliko časa bodo vstop na seje študentskega zbora nadzorovali varnostniki, kakšni so stroški najema varnostne službe in iz katerega naslova bo ta financirana. Petek je odgovoril, da bo financirana preko materialnih odhodkov strokovnih služb, pojasnil pa je, da so varovanje uvedli, ker se s poskusi snemanja sej ni upoštevalo načel, ki služijo ugledu organizacije. Dodal je še, da se v hramu študentske demokracije nekaterih navijaških zadev ne more tolerirati.

Po seji smo novinarke več koalicijskih poslancev in poslank zaprosile za komentar, a nihče od njih ni želel podati izjave. Nekateri izmed teh, ki na seji niso govorili, so kot razlog navajali utrujenost, po seji pa so odšli na Mafijski piknik, ki se je na Kampusu odvijal že od štirih popoldan. Sta pa poslanca Fazli Gashi in Kristjan Slunjski naši novinarki povedala, da preko poznanstev vesta, kje je doma.

Novinarsko delo: Karin Abramič, Maša Suša, Nika Klančar, Nika Gradišek, Lučka Šketa
Kamera, montaža: Branko Lenarčič in Evita Podobnikar 
Lektura: Neža Lesar
Tonski tehnik: Oliver Wagner
Bral je Klemen Kocijančič