18. decembra 2023 je računsko sodišče izdalo revizijsko poročilo z naslovom Učinkovitost poslovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani pri zastopanju interesov in pravic študentov. Revizijo so izvajali za obdobje dveh let in pol – od 1. januarja 2020 do 30. junija 2022. Mnenje računskega sodišča je, da Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU, pri zastopanju interesov in pravic študentov ni bila učinkovita. 

Z računskega sodišča smo pridobili tudi informacijo, da so v enem primeru ugotovljene nepravilnosti zadevo celo odstopili Nacionalnemu preiskovalnemu uradu policije in Finančni upravi Republike Slovenije. Gre za nepravilnosti prikaza in porabe denarja, ki so ga študentje namenili za delno plačljive dejavnosti, kot so ekskurzije in izobraževanja. V drugem primeru pa je računsko sodišče Državni revizijski komisiji podalo predlog za uvedbo postopka o prekršku. Konkretno, predlog se nanaša na neustrezno dobavo električne energije, kar bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju. 

V treh oddajah, ki se bodo v etru predvajale danes, jutri in v petek ob 18. uri, bomo predstavili in konkretizirali ključne ugotovitve revizije. Še prej pa spomnimo, da je računsko sodišče delo ŠOU v Ljubljani v preteklosti že revidiralo. Po vsebini revidiranja najbolj podobna novi reviziji je bila druga revizija računskega sodišča, izdana leta 2006. Računsko sodišče je takrat revidiralo pravilnost porabe javnih sredstev in pravilnost finančnih nakazil ŠOU v letih 2003 in 2004. Razen določenih nepravilnosti poslovanja, kot so bili prekoračitve porabe proračunskega denarja in neustrezna posojila, nakazila in investicije, je ŠOU po mnenju računskega sodišča v vseh pomembnejših pogledih poslovala v skladu s predpisi in internimi akti ŠOU. Podali so mnenje s pridržkom, kar poenostavljeno pomeni, da so le v nekaterih primerih zaznali nepravilnosti. Prvo revizijo ŠOU je računsko sodišče opravilo leta 1997, ko so revidirali izvajanje pogodb in porabo denarja za subvencioniranje študentske prehrane. Zaradi kršenja Pogodbe o subvencioniranju študentske prehrane in Zakona o računovodstvu so prav tako podali mnenje s pridržkom. Leta 2013 je računsko sodišče revidiralo še financiranje referendumske kampanje ŠOU o Družinskem zakoniku in izreklo pozitivno mnenje o dejanskem zbiranju in porabi sredstev za kampanjo, glede poročanja pa je podalo mnenje s pridržkom.

Nedavno, četrto revizijsko poročilo, ki je s 114 stranmi najdaljše poročilo v zgodovini revizij ŠOU, je med vsemi omenjenimi predstavilo najbolj negativne ugotovitve glede delovanja ŠOU. Prav tako je ŠOU v Ljubljani med vsemi študentskimi organizacijami v Sloveniji revidirana največkrat. 

Kot so nam pojasnili na računskem sodišču, je revizija temeljila na podlagi zaznanih tveganj v povezavi s poslovanjem ŠOU, in ne na podlagi pobude zunanjega prijavitelja. V oziru na uresničevanje skupnega interesa študentov in študentk so se osredotočili na tri podvprašanja – ali je ŠOU ustrezno načrtovala porabo denarja, ali je ta denar porabila učinkovito in ali je zagotovila ustrezno spremljanje in nadziranje poslovanja. Da bi lahko izrekli mnenje o učinkovitosti poslovanja, so si tako zastavili osnovno vprašanje – ali je ŠOU pri zastopanju interesov in pravic študentov poslovala učinkovito? 

Spomnimo, da je ŠOU organizacija študentov, ki se večinsko financira s študentskim denarjem, po Zakonu o skupnosti študentov tista, ki za študente in študentke organizira in izvaja kulturne, izobraževalne, športne in druge interesne programe. Kaj je poslanstvo ŠOU, najbolje opiše direktor ŠOU Andrej Klasinc. Prisluhnimo izjavi s konstitutivne seje ŠOU iz novembra 2022.

Izjava Klasinc

POLITIČNA GARNITURA V ČASU REVIZIJE

Preden se lotimo razčlenjevanja ugotovitev računskega sodišča, predstavimo okoliščine izvajanja revizije. Kdo je bil v tem času na oblasti? Leto 2020 je bilo leto volitev poslank in poslancev v študentski zbor. V mandatu 2018–2020 so mesta v študentskem zboru kot koalicija zasedali poslanci in poslanke kluba Združenje avtonomnih študentskih skupin – Modro za študente, v nadaljevanju Modri, in poslanci kluba Povezanih. Opozicijo je predstavljala poslanska skupina Zagnana akademska skupina – Zagon. 

Spomnimo. Modri in Povezani so bili v preteklosti enotna skupina Neodvisna študentska mreža – Nisi sam. Leta 2008 so nastopili kot bolj liberalna opozicija proti katoliško-konzervativni Samostojni akademski skupini. Na volitvah leta 2012 sta poslanski skupini pod današnjim imenom nastopili ločeno. Najprej se je zdelo, da gre za nasprotujoči si skupini, saj naj bi denimo člani Povezanih Modrim med volilno kampanjo razbili stojnico. Kmalu se je izkazalo, da bosta delovali vzajemno, predvsem v odnosu do leve opozicijske skupine Iskra, ki je v študentski zbor prišla leta 2013. Vse do danes Modri in Povezani predstavljajo največji poslanski skupini v študentskem zboru, njuno delovanje pa je skoraj povsem enotno.

Predsedstvo Modrih in Povezanih je leta 2013 študentskemu zboru v izvolitev za direktorja ŠOU predlagalo Andreja Klasinca, nekdanjega direktorja Term Ptuj, ki je na funkciji še danes. Decembra 2021 so mu, kljub temu da po notranjih aktih ŠOU mandat ne more trajati več kot osem let, potrdili že tretji mandat, do leta 2025. Na funkciji bo tako vsaj 12 let. Člani Modrih in Povezanih zasedajo tudi večino funkcionarskih mest v organizaciji. Denimo prokurist direktorja Klasinca je Andrej Bole, nekdanji Povezani študentski minister. Direktor Študentskega kampusa je od leta 2018 Alen Nikola Rajković, nekdanji minister v študentskem zboru iz kvote Povezanih. Že od ustanovitve leta 2014 ima Študentski kampus zaposlenih več nekdanjih študentskih politikov. 

V času revizije so bili torej v koaliciji pred volitvami leta 2020 in po njih v bolj ali manj enaki zasedbi poslanski klub Povezani in Modri, opozicijo pa sta predstavljala klub Zagnana akademska skupina – Zagon in kvaziopozicijski klub Konstruktivni, satelit Povezanih. Na volitvah za predsednika ŠOU je leta 2020 zmagal Klemen Petek, ki je nasledil Mubino Vrtagić – oba iz kvote Modrih – in je trenutno predsednik ŠOU že drugi mandat.

DIREKTORJEVA PLAČA PREVISOKA

Začnimo z ugotovitvijo računskega sodišča, ki se navezuje na plačo direktorja ŠOU Andreja Klasinca. Uveljavitev novele Zakona o skupnosti študentov v letu 2019 je določila, da je lahko najvišja bruto plača zaposlenega, brez dodatka na delovno dobo, največ dvakratnik povprečne slovenske bruto plače. Ta je bila leta 2019 nekaj manj kot 2000 evrov. Računsko sodišče je ugotovilo, da je ŠOU Klasincu med majem in decembrom 2020 izplačala dodatek za delovno uspešnost v skupnem znesku nekaj manj kot 12.500 evrov. Dodatek so izplačali na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s čimer je Klasinc dosegel bruto plačo 5250 evrov, prav toliko, kolikor je imel pred uveljavitvijo zakona. Tako je za skoraj 1400 evrov mesečno presegal zakonsko omejitev. Računsko sodišče je v reviziji zapisalo, da je bila plača določena nezakonito. 

ŠOU je v poročilu v svoj zagovor pojasnila, da naj bi bila osnova za direktorjevo izplačano poslovno uspešnost prihodek, ustvarjen s tržno oddajo nepremičnin v lasti ŠOU. Šele po prehodnem obdobju po sprejemu zakona so sprejeli njegovo razlago, da zapovedane višine plače ne morejo presegati z nobenimi drugimi dodatki, le z dodatkom na delovno dobo. 

Direktor pa je v pogodbi o zaposlitvi do nedavnega ohranil del, ki je določal usklajevanje višine plače, če bi letna inflacija presegla pet odstotkov. Po priporočilu računskega sodišča je novembra lani določilo iz pogodbe izločil. Letna inflacija v letih veljavnosti pogodbe sicer ni bila višja od petih odstotkov, bi pa z dodatkom presegel maksimalno določeno višino plače.

Direktorja Klasinca smo vprašali, ali namerava izplačani denar vrniti študentom. PR-služba ŠOU nam je odgovorila, da navedbe o nezakonitosti ravnanja zanikajo in da računsko sodišče v poročilu tudi ni ugotovilo oškodovanja ŠOU v Ljubljani. 

Očitno pa pravni sistem tovrstnih nezakonitih izplačil res ne sankcionira. Meje med tem, kdaj se direktor obravnava kot delavec in kdaj odgovorna poslovodna oseba, se zabrišejo. Z računskega sodišča so nam namreč pojasnili, da direktor res ni vrnil preveč izplačanih zneskov plač, ŠOU pa tega od njega tudi ne more terjati. Namreč direktor Klasinc naj v tem primeru ne bi bil v vlogi odgovorne osebe, saj je pogodbo o zaposlitvi s ŠOU sklenil kot delojemalec. Za zakonitost pogodbe pa je odgovoren delodajalec. 

NEUSTREZNO LETNO NAČRTOVANJE

Računsko sodišče je poleg tega, kako je ŠOU porabljala denar, zanimalo, kako je porabo načrtovala. Ugotovili so, da ŠOU v obdobju revizije ni imela sprejetega dolgoročnega strateškega dokumenta, ki bi opredelil cilje, ukrepe za doseganje teh ciljev in pričakovane učinke za vsa področja zastopanja interesov in pravic študentov. Edini dokument, ki je določal cilje za daljše časovno obdobje, je bila strategija upravljanja nepremičnin. 

Zanimivo je, da je bil denar za pripravo strateškega dokumenta, za kar je bil odgovoren resor za študijsko problematiko, vsako leto predviden in tudi porabljen. Leta 2020 so porabili skoraj 6300 evrov, leta 2021 pa nekaj več kot 11 tisoč evrov. Računsko sodišče ni moglo ugotoviti, koliko denarja je šlo dejansko za pripravo strateškega dokumenta, ki sicer še do danes ni dokončan, koliko pa za druge aktivnosti. Čému so namenili porabljeni denar, tako ostaja nepojasnjeno.

ŠOU je v svojem zagovoru zapisala, da kandidati za predsednika ŠOU ob volitvah vedno predložijo programe dela za prihodnje mandatno obdobje. Izgovor ŠOU ni padel na plodna tla. Po oceni računskega sodišča so ti programi politične narave, namenjeni prepričevanju volivcev, in ne dokumenti, ki bi bili povezani s strategijo ŠOU.

V zvezi s strateškim dokumentom so po priporočilu računskega sodišča na ŠOU ukrepali. Na 11. redni seji konec novembra 2023 so v statut dodali dikcijo, ki pravi, da je delovanje ŠOU utemeljeno na novem strateškem dokumentu. Petek nam je takrat po seji povedal, da bo to manifest študentske organizacije, je pa še v nastajanju in ga poslanci in poslanke še niso videli. Napisali in sprejeli naj bi ga letos. 

NEUJEMANJE ZNESKOV LETNIH POROČIL IN PREPOZNO SPREJET PRORAČUN

Nadaljujmo z ugotovitvijo računskega sodišča o neujemanju zneskov letnih poročil med različnimi prejemniki teh poročil. ŠOU mora letna poročila prihodkov in odhodkov oddajati študentskemu zboru, Študentski organizaciji Slovenije, v nadaljevanju ŠOS, in na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v nadaljevanju Ajpes. Računovodsko sodišče je ugotovilo, da so se zneski v vseh treh poročilih med seboj razlikovali. Kljub različnim pravilom poročanja bi se morali po oceni računskega sodišča ujemati. 

Konkretno, za leto 2020 so bili v letnem računovodskem poročilu za Ajpes odhodki za nekaj več kot 28 tisoč evrov višji od prihodkov, v zaključnem poročilu za Študentski zbor pa obratno – odhodki so bili za skoraj 33 tisoč evrov nižji od prihodkov. 

Računsko sodišče od ŠOU ni prejelo nobene dokumentacije, na podlagi katere bi lahko vzroke za te razlike pojasnila. Tako so ocenili, da informacij, ki jih je ŠOU dajala uporabnikom poročil, ni mogoče oceniti kot zanesljivih in ni mogoče potrditi, da so katerikoli zneski točni.

O zagotavljanju transparentnosti in ustreznosti letnih poročil pa je na prvi redni seji študentskega zbora decembra 2022 predsednik ŠOU Klemen Petek tako odgovoril opozicijskemu poslancu:

Izjava Petek

Poleg neustreznosti poročanja o odhodkih in prihodkih ŠOU je računsko sodišče opozorilo na neupoštevanje rokov za sprejetje finančnih načrtov. ŠOU finančnega načrta v letih 2020 in 2022 ni sprejela v časovnih okvirih, kot jih določajo njeni notranji akti. Leta 2020 so proračun namesto konec marca sprejeli šele v sredini julija, kot razlog pa je ŠOU navedla epidemijo covida-19. Potrebovali naj bi namreč čas za prilagoditev videokomunikacijskega sistema za zasedanje študentskega zbora. Razlog poznega sprejema finančnega načrta za leto 2022 pa je bila nepravočasna predložitev predloga finančnega načrta s strani predsednika ŠOU študentskemu zboru.

Zakaj je po oceni računskega sodišča zamujanje s sprejemom finančnega načrta problematično? V času, ko organizacija nima sprejetega letnega finančnega načrta, je okrnjeno izvajanje dejavnosti ŠOU, te omejitve pa lahko vplivajo na učinkovitost zastopanja interesov in pravic študentov. V času začasnega financiranja je namreč obseg porabe sredstev omejen, do sprejema finančnega načrta pa se denar lahko porablja tudi za dejavnosti ali projekte, ki jih študentski zbor sploh ni odobril.

V ŠOU so že pred uradno objavo revizijskega poročila upoštevali priporočilo računskega sodišča, naj namesto enoletnega sprejmejo dvoletne finančne načrte, in sicer pred novim proračunskim letom. Oktobra 2023 potrjena sprememba Poslovnika o finančnem načrtovanju določa sprejetje finančnega načrta za naslednje leto do 20. decembra, in ne več do konca marca tekočega leta. 

OSEBA JAVNEGA ALI ZASEBNEGA PRAVA?

Od uveljavitve novele Zakona o skupnosti študentov leta 2019 mora ŠOU pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi letnih poročil uporabljati določbe Zakona o računovodstvu v delu, ki ureja javne zavode. Računsko sodišče je ugotovilo, da je ŠOU za leti 2020 in 2021 na Ajpes posredovala letna poročila na obrazcih, ki veljajo za nepridobitne organizacije zasebnega prava. Letna poročila tako niso bila javno objavljena. Za organizacije zasebnega prava namreč ni zakonskih obvez za javno objavo. 

ŠOU je v svojem pojasnilu napisala, da poslovne knjige vodi kot oseba javnega prava, le izkaze poslovnega izida in bilance stanja oddaja na Ajpes kot oseba zasebnega prava, ker naj bi obdržala statusno obliko pravne osebe zasebnega prava. Niso sicer zapisali, na podlagi česa naj bi ŠOU po njihovo obdržala ta status in na podlagi česa ga je sploh kadarkoli imela. Računsko sodišče je njihovo dvoumno interpretacijo Zakona o skupnosti študentov zavrnilo. Kot so zapisali, je pravna oseba lahko ali pravna oseba zasebnega prava ali pravna oseba javnega prava in ne more biti za en namen pravna oseba javnega, za drug namen pa pravna oseba zasebnega prava.

V preteklosti so se ŠOU in druge članice ŠOS zaradi zakonsko neurejenega pravnega statusa, čeprav se večinsko financirajo z javnim denarjem, večkrat obravnavale kot zasebni subjekti. Že leta 2011 pa je vrhovno sodišče razsodilo, da so po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja ŠOS in vse njene članice pravne osebe javnega prava. 

Računsko sodišče je v reviziji opozorilo, da čeprav je ŠOU v Zakonu o skupnosti študentov iz leta 2019 opredeljena kot pravna oseba javnega prava, zakon njenega delovanja ne ureja celovito. Težava je, da ŠOU ni ustanovljena v nobeni od pravnoorganizacijskih oblik oseb javnega prava, na primer kot javni zavod, sklad ali agencija, torej zakon za njeno poslovanje dopušča ohlapnejša pravila. Po zakonu mora ŠOU posredovati informacije javnega značaja in upoštevati pravila javnega naročanja. Področja, ki za ŠOU niso zakonsko urejena, pa so na primer pripravljanje letnih finančnih načrtov, določanje in obračun plač zaposlenih ter ravnanje s stvarnim premoženjem. 

Glede svojega pravnega statusa so v ŠOU zmedeni celo do te mere, da je predsednik Klemen Petek do nedavnega mislil, da imajo v statutu ŠOU že zapisano, da so oseba javnega prava. A drži ravno nasprotno. Na 12. redni seji študentskega zbora decembra 2023 je opozicijski poslanec Tadej Rajgelj predsednika Petka vprašal, zakaj je kljub zakonski določbi, da je ŠOU pravna oseba javnega prava, v statutu ŠOU še vedno zapisano, da je ŠOU zasebni subjekt. Petek je odgovoril, da je ŠOU subjekt javnega prava, kot piše tudi v statutu. Opozicijski poslanec ga je še enkrat opozoril, da v statutu piše ravno nasprotno, na kar je Petek odgovoril, da bo člen potemtakem treba spremeniti. Za zdaj so spremenili le naslov člena, vsebina, da je ŠOU zasebni subjekt, pa ostaja.

Zaključili smo prvi del revizije revizije ŠOU. Nove primere ugotovljene neučinkovite porabe denarja, ki ga v blagajno ŠOU prispevajo študentje in dijakinje od svojega študentskega dela, bomo predstavili v naslednjih dveh delih oddaje, ki bosta na sporedu jutri in v petek ob isti uri. 

 

Naslovna slika:direktor ŠOU Andrej Klasinc