»Od ŠOU v Ljubljani pričakujemo, da bo spoznal nepravilnosti pri svojih odločitvah in bo v najkrajšem času popravil napake, predvsem v dobro slovenske študentske populacije, ki sodi pod okrilje ŠOU v Ljubljani, in jim omogočil kakovostno in študentskemu žepu dostopno obštudijsko izobraževanje. To je vendarle tudi eno od poslanstev ŠOU v Ljubljani.«

To so besede, s katerimi je direktor zavoda Študentske organizacije ljudske tehnike, krajše Šolt, Jože Hrastnik pred dvema letoma v javnem pismu pozval Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, k finančni podpori, ko ta Šoltu prvič od pristopa k ustanoviteljstvu ni namenila proračunskih sredstev. ŠOU je Šoltu, ki je bil do nedavnega eden izmed šestih zavodov ŠOU, pred napovedanim okleščenim proračunom v letu 2021 sicer neuradno in po besedah Hrastnika enostransko že ponudil odstop od soustanoviteljstva. Kot pravi Hrastnik, pa je bila to v zadnjih treh letih zaradi nestabilnosti financiranja in birokratskih težav s soustanoviteljstvom tudi želja Šolta, ki sicer sploh ni imel interesa do soustanoviteljstva ŠOU v letu 2004. Poleg ŠOU je ustanovitelj Šolta Društvo Šolt. Do dokončne rešitve so prišli letos. Julija letos se je ŠOU odrekel soustanoviteljstvu. Tako je po besedah Hrastnika Šolt ponovno samostojen in deluje neodvisno na trgu. 

V današnji oddaji bomo podrobneje odgovarjali na vprašanje, zakaj se je 19 let trajajoča združitev Šolta in ŠOU pred dobrim mesecem zaključila, kaj ju je združilo, kakšna je zgodovina Šolta in kakšen je bil in bo odnos med ŠOU in Šoltom v prihodnje.

Da bo ŠOU uradno odstopil od soustanoviteljstva, smo študentje in študentke izvedeli letos aprila na peti redni seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, ko je direktor ŠOU Andrej Klasinc poslance pozval h glasovanju o spremembi akta o ustanovitvi Šolta. Poslanci in poslanke so takrat potrdili nov 18. člen, v katerem so opredelili, kako bo Šolt razdelil svoje premoženje ob odstopu ŠOU od soustanoviteljstva. Po novem členu je moral Zavod Šolt izplačati vrednost svojega ustanovitvenega deleža študentski organizaciji v višini 204 tisoč evrov. V neizbežnosti delitve premoženja so prišli do dogovora, ki je po besedah Klasinca in Hrastnika še najboljša možna rešitev za obe strani. Zavod Šolt je ŠOU izplačal s prodajo svojih prostorov na Vojkovi 63, ki jih je kupil kar ŠOU. 

Za boljše razumevanje razlogov za pristop in odstop ŠOU od ustanoviteljstva moramo najprej pogledati v zgodovino Šolta in v njegovo razmerje s ŠOU. Zavod Šolt kot zavod deluje od leta 2000, njegov ustanovitelj pa je Društvo Šolt, šele od leta 2004 do letošnjega julija pa tudi ŠOU. Glavna dejavnost zavoda je izvajanje športnega, strokovnega in v največjem obsegu jezikovnega izobraževanja. Ponujajo pa tudi tečaje za voditelja čolnov, tečaje digitalnih kompetenc, šivanja, retorike, tudi tečaj astrologije, klekljanja in feng šuja. Te ponujajo za študente po znižanih cenah. V zavodu imajo trenutno tri zaposlene in več kot 60 pogodbenih delavcev.

Leta 1952 so Zvezo Šolt ustanovili ljubljanski študentje v okviru obštudijskih dejavnosti, delovala pa je pod okriljem Zveze socialistične mladine Slovenije. V sedemdesetih se je Zveza Šolt preoblikovala v društvo, s čimer se je racionalizirala razvejana organizacijska struktura. Tako so o skupščini Zveze Šolt poročali v časopisu Naša komuna leta 1970, citiramo: »Na skupščini je bilo med drugim slišati, da je kriza amaterskega oziroma prostovoljnega združevanja dosegla kritično točko in ravno zvezi Šolt gre zasluga, da je z opredeljeno prakso dejansko že spremenila način svojega dela v osnovnih organizacijah. Po nekaj več kot enoletnem delu je organizacija študentskih klubov Ljudske tehnike dosegla nekaj zavidanja vrednih dosežkov. Med njimi naj omenimo samo vrsto tečajev, od foto ‘A’ tečaja, prek kinoamaterskih, avdiovizualnih, kovinarskih, strojepisnih, radioamaterskih, radiooperaterskih in tečajev za voznike motornih vozil, da pri tem sploh ne omenjamo tečajev za krojenje, programiranje na elektronskih računalnikih in mrežno planiranje.« Dejavnosti, ki so na začetku temeljile na prostovoljni in amaterski ravni, so bile pretežno tehnične narave, financirala jih je Zveza socialistične mladine Slovenije, sredstva so pridobili tudi projektno in z lastno dejavnostjo. Društvo je ves čas opravljajo storitve za študente po nižjih cenah, kot so obstajale na trgu.

Pod okriljem Šolta so leta 1968 ustanovili tudi prvo šolo vožnje v Ljubljani, kjer so bili inštruktorji izključno študentje. Od leta 1963 je v sklopu zveze delovala Fotogrupa Šolt, v katero se je združila večina fotografskih klubov po Sloveniji, leta 1968 se je ta združil s Fotoklubom Ljubljana in še danes deluje kot Fotoklub Ljubljana. S svojimi razstavami so bili med uspešnejšimi tako v jugoslovanskem kot mednarodnem okolju, danes pa v Šoltu omogočajo najem fotografske temnice, ki jo lahko študentje zaenkrat še najamejo za 35 evrov na mesec, ostali pa za 50 evrov na mesec. 

V okviru Šolta je od leta 1993 deloval tudi študentski servis, ki pa je ob soustanoviteljstvu ŠOU v letu 2004 prešel v njegovo upravljanje in do združitve z zasebnim e-Študentskim servisom v letu 2005 ter prodaje v letu 2008 deloval kot Modri Študentski servis. Tako so v oktobrski izdaji 1993 revije Tribuna oglaševali študentsko delo, citiramo: »Na delo se ne čaka v vrsti, temveč te pokličejo po telefonu. Za vpis v Šoltov Študentski servis rabiš osebno izkaznico, indeks ali potrdilo o šolanju, sliko, 200 tolarjev za članarino in številko žiro računa ali poljubne hranilne knjižice. Ko pa si včlanjen v Šolt, imaš popuste pri vseh njihovih dejavnostih. Ponujajo tudi ekskluzivna dela, na primer 20-dnevno delo v Rusiji, ki ti prinese 1500 mark.«

Leta 1987 je Šolt izstopil iz Zveze socialistične mladine Slovenije, leta 1990 pa je bil z direktorjem Andrejem Mayerjem na čelu eden izmed 17 podpisnikov ustanovne listine Mladinskega sveta Slovenije. Z izstopom iz Zveze socialistične mladine Slovenije dotacij iz družbe ni bilo več. Društvo je začelo v celoti delovati na trgu kot neprofitna organizacija, kar pomeni, da z zaslužki iz svojih dejavnosti financira svoj obstoj in investicije. Kot nam pove Hrastnik, ki je direktor od leta 2000, se je z razpadom Jugoslavije njihova usmerjenost iz tehničnih tečajev preusmerila predvsem v izvajanje jezikovnih tečajev. V Tribuni iz leta 1997 tako predstavijo ponudbo Šolt jezikovnih tečajev: »Šolt organizira 30-urne jezikovne tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, ruščine in španščine. Ugodno ceno za študente omogoča Vaša Študentska organizacija Univerze v Ljubljani.« Kot nam pove Hrastnik, sta bila ŠOU in Šolt od leta 1991 do 2004 neprekinjeno projektno povezana. ŠOU je za študente Univerze v Ljubljani subvencioniral del cene tečajev v skladu z letnimi pogodbami.

Kako pa je sploh prišlo do pristopa ŠOU k soustanoviteljstvu v že omenjenem letu 2004? Na nestabilen odnos med organizacijama nakazuje prispevek v Tribuni iz leta 1993, citiramo: »Naslednji vpis je 29. novembra. Takrat bo tečaj mogoče dražji za tisočaka, ker se še ne ve, ali bo ŠOU imel še željo po udeležbi.« Kot pravi Hrastnik, so vodilni v ŠOU do leta 2004 trikrat pristopili do Šolta z idejo priključitve, v letih 1993, 1997 in 2000. Leta 2004 so v ŠOU z direktorjem Simonom Zoretom na čelu pogojevali svoje soustanoviteljstvo, saj bi v nasprotnem primeru ŠOU sam odprl svojo jezikovno šolo, ki bi bila študentom dostopnejša in Šolt z njo ne bi mogel konkurirati. Do takrat naj bi dobro sodelovali na projektih in Hrastnik ni videl potrebe po združevanju. V Šoltu so vedno želeli ostati »samostojni« na trgu. 

Zakaj se je Šolt otepal soustanoviteljstva ŠOU? Kaj sta s tem pridobili in izgubili obe strani? Z aktom o ustanovitvi in skladno z Zakonom o zavodih je določeno, da lahko zavod svoje dejavnosti spreminja in razširi le s soglasjem ustanovitelja, prav tako ustanovitelja nadzirata poslovno uspešnost. Z izgubo dela avtonomije na področju financ pa ima zavod tudi nekatere pravice. Ustanovitelj je denimo dolžan sprejeti stroške sanacij in krije primanjkljaj. Prav tako je ŠOU vsako leto namenil del proračuna Zavodu Šolt, s čimer je omogočal cenejše storitve za študente. Sredstva so za zavod predstavljala manj kot 10 odstotkov proračuna in so bila namenjena neprojektnim stroškom. V letu 2020 so prejeli 30 tisoč evrov, v letih prej pa med 35 in 60 tisoč evrov, v že omenjenem letu 2021, kot tudi 2022 in 2023 pa jim ŠOU ni namenil nič denarja v proračunu, kar je okrepilo njihovo željo po izstopu. Prav tako se je soustanoviteljstvo ŠOU za Šolt izkazalo problematično pri prijavljanju na nekatere projekte. Kot nam pove Hrastnik, so bili zaradi prevelikega deleža javnosti v svetu zavoda določeni projekti zavrnjeni oziroma se na njih niso mogli prijavljati.

Razložimo še manever razdelitve premoženja ob izstopu ŠOU iz soustanoviteljstva. S ŠOU smo prejeli naslednjo obrazložitev, citiramo: »ŠOU v Ljubljani je imel 50 odstotkov ustanoviteljskih pravic, drugih 50 je imelo Društvo Šolt. Pri izstopu enega od ustanoviteljev se na presečni datum ugotovi vrednost Zavoda na osnovi bilance stanja. To je osnova za delitev. ŠOU v Ljubljani je v juliju izstopil iz ustanoviteljstva in realiziral nakup nepremičnine.« Prostore, ki obsegajo 255 kvadratnih metrov in so bili v lasti Zavoda Šolt, je ŠOU kupil za 408 tisoč evrov, s čimer je Zavod Šolt prišel do denarja, s katerim je lahko poplačal ŠOU v višini 204 tisoč evrov. 

Sta se pa Hrastnik in Klasinc dogovorila tudi o sodelovanju v prihodnosti. S ŠOU so nam odgovorili, citiramo: »Z Zavodom Šolt smo sklenili pismo o nameri, ki govori o medsebojnem sodelovanju Zavoda Šolt in ŠOU v Ljubljani v naslednjih letih. Oboji želimo v dobrobit vseh sodelovati in ustvarjati v mnogih projektih. Načrtujemo, da bo ŠOU v Ljubljani Šoltu nudil prostore, ta pa bo v zameno zagotavljal nemoteno izvajanje dostopnih programov za študentke in študente.« Podrobnejše vsebine pisma nam niso razkrili, je pa tudi Hrastnik povedal, da konkretnejših dogovorov zaenkrat še ni. Končni izkupiček manevra je torej sledeči: Šolt se je »prisilno« znebil nepremičnine, ki je, kot pravi Hrastnik, s 25 praznimi učilnicami v zadnjih letih, ko se je del izvajanj tečajev prestavil na splet, tako ali tako predstavljala strošek in ta izguba ne pretehta nove svobode, pridobili pa so tudi 204 tisoč evrov. ŠOU je pridobil nepremičnino, kot je na peti redni seji povedal Klasinc, bodo z njo lahko trgovali, prav tako pa bo prihranil del proračunskih sredstev, ki jih je prej namenjal Šoltu.

Pojasnimo še, kako je Šolt prišel do prostorov na Vojkovi 63, ki jih je julija prodal. Kot nam pojasni Hrastnik, je bil razlog za nakup v letu 2004 poslovna priložnost. Prostore so kupili po ugodni ceni, vendar nam ni izdal, kolikšen je bil znesek. Kot pravi, so v prostorih že bili najemniki, ki so v času od nakupa prostore v celoti poplačali. Na Vojkovi 63 je do nedavnega imel polovico lastnine pritličja poslovne stavbe v lasti Zavod Šolt, polovico pa ŠOU. Uporabo teh prostorov sta ŠOU in Šolt neuradno zamenjala. Ker je bila ŠOU polovica prostorov urejena kot učilnice, je te uporabljal Zavod Šolt. Druga polovica je bila urejena kot pisarne in te je uporabljal ŠOU. Že pred leti je študentski parlament sprejel sklep za zamenjavo prostorov, do česar pa do danes ni prišlo. 

Spomnimo se uvodne izjave Hrastnika iz javnega pisma leta 2021. Govoril je o dobrobitu študentske populacije in študentskemu žepu dostopnem izobraževanju. Na mestu je ugotoviti, ali bo osamosvojitev Šolta od ŠOU podprla uvodne besede direktorja Hrastnika – torej ali bo izobraževanje, ki ga ponuja Šolt, ostalo dostopno študentskemu žepu? Za občutek predstavimo nekaj primerjav cen za tečaje nemščine z drugimi jezikovnimi šolami. Šolt za 120 ur spletnega tečaja računa 790 evrov, cene pa so bile do zdaj za študentne znižane na 620 evrov, kljub temu da v zadnjih letih od ŠOU niso več prejeli sredstev. Strokovna šola DOBA ponuja 60-urni tečaj nemščine za 396 evrov, kar pomeni 638 evrov za 120 ur, s tem da se tečaji izvajajo v živo. Jezikovna šola Nemko računa za skupinski tečaj odraslih 8 evrov na šolsko uro, kar je 960 evrov za 120 ur. Jezikovno mesto ponuja 80-urni tečaj za 600 evrov. Izmed naštetih je torej Šolta za študente nekoliko cenejši ponudnik. 

Dolgoletna tradicija Šoltove ugodnejše ponudbe dejavnosti študentom je trenutno pod vprašajem. Hrastnik je na vprašanje, ali bodo dejavnosti še vedno bolj dostopne študentom, odgovoril, da so sedaj v celoti na trgu in da bodo cene temu primerne. A kot pravi, citiramo: »smo na Šoltu optimisti in računamo, da bomo skozi študentske projekte v sodelovanju s ŠOU še naprej sledili našemu poslanstvu in študentom nudili kvalitetne in njihovemu žepu ugodne cene naših jezikovnih, strokovnih in športnih izobraževanj«. Tako eni kot drugi na deklarativni ravni obljubljajo za študente dostopne dejavnosti, a brez konkretnih dogovorov lahko pričakujemo le, da bo v realnosti prevladovalo načelo prostega trga in temu primerne cene. 

Pisala je Urška.

Naslovna slika: reklamni plakat Zveze Šolt,1962