V današnji oddaji 5 minut za boljši ŠOU povzemamo dogajanje 7. redne seje študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki se je odvila 22. aprila. Dnevni red je zajemal imenovanje volilne komisije, poslovno in finančno poročilo za leto 2020, poročilo predsedstva ŠOU v Ljubljani ter poslanske pobude in vprašanja. Predvidena je bila tudi predstavitev zavoda ŠOLT, ki pa je bila zaradi neodložljivih obveznosti direktorja Jožeta Hrastnika umaknjena z dnevnega reda. 



Prvi ključni mejnik tokratne seje je predstavljalo imenovanje predsednice oziroma predsednika volilne komisije. Za to mesto so se potegovali trije kandidati Pravne fakultete, in sicer Ivan Pokorn, Nika Podakar in Urban Lečnik Spaić, ter Medina Čehić s Fakultete za upravo.



Med zastavljanjem vprašanj kandidatom in kandidatkam je poslanska skupina Zagon izpostavila, da trenutni mandat volilne komisije z Nino Bjelico na čelu traja že 3 leta namesto dveh. Komisija, ki je bdela nad volitvami, tako ni imela veljavnega mandata, na podlagi česar naj bi bili, kot izpostavlja Zagon, izpolnjeni vsi pogoji za obnovo vseh volilnih postopkov, vključno z razpisom volitev v študentski zbor. Iz dotične perspektive naj bi bil posledično nelegalen in nelegitimen tudi sklic obravnavane seje, zaradi česar so poslanci Zagona vse nadaljne točke le-te obstruirali.



Kljub izpostavljenim nepravilnostim se je seja nadaljevala. Za predsednico volilne komisije je bila tako z veliko večino - 27 glasovi - izvoljena Medina Čehić, kljub temu da v primerjavi z ostalimi kandidati nima pravne izobrazbe, ki je med bolj relevantnimi študijskimi smermi za opravljanje te funkcije. Kot enega izmed osnovnih razlogov za primernost izvolitve na mesto vodje volilne komisije so preostali trije kandidati navajali svojo neodvisnost, saj niso del nobene študentske stranke. Za razliko od njih je novo izvoljena predsednica volilne komisije Medina Čehić sestra Rasima Čehića, člana poslanske skupine Povezani, ki v predsedstvu ŠOU opravlja funkcijo vodje resorja za ŠOVZ. Tako je preizpraševanje njenega neodvisnega delovanja več kot legitimno, samo imenovanje pa tudi v neskladju z notranjimi akti ŠOU, saj bi morala Čehić glede na 13. člen Volilnega pravilnika ŠOU omenjeno družinsko povezavo vsaj razkriti.



Sledilo je imenovanje preostalih članov volilne komisije. Med 5 prijavljenimi kandidati je poslanstvo izvolilo Tima Gaberška, člana poslanske skupine Modro za študente, z 32 glasovi in Gorazda Levičnika, člana Povezanih, s 30 glasovi. Lečnik, Podakar in Pokorn pa tudi tokrat niso bili izvoljeni.



V sklopu tretje točke je direktor ŠOU v Ljubljani Andrej Klasinc predstavil poslovno in finančno poročilo za leto 2020.

IZJAVA

Po besedah direktorja Klasinca naj bi bil dotičen manever ključen za reševanje poslovnega leta 2020. V primerjavi z letom 2019 so se prihodki ŠOU v Ljubljani znižali za 23 odstotkov, primarno s strani koncesijske dajatve, kar je posledica upada študentskega dela v času krize. Koncesijska dajatev namreč predstavlja slabe 4 odstotke, ki jih ŠOU prejme od kakršnega koli opravljenega študentskega dela. Kot drugo financiranje ŠOU omejuje tudi lansko leto sprejet Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. Po novem lahko ŠOS z naslova Zakona za uravnoteženje javnih financ letno prejme največ milijon evrov ne glede na izpad dohodkov.



V letu 2020 je ŠOU v Ljubljani operiral s proračunom, vrednim 3.091.000 €, skupni odhodki ŠOU pa so znašali približno 3.058.000 €, pri čemer je organizacija ne glede na razmere torej še vedno delovala s presežkom 30.000 €. Več o tem Klasinc. 

IZJAVA

Kar pri pregledovanju finančnega poročila iz leta 2020 posebej pade v oči, so tako imenovana “dolgoročno dana posojila”, to pomeni posojila, ki naj bi jih prejemniki vrnili ŠOU v roku, daljšem od enega leta. Študentski kampus je namreč v lanskem letu poleg svoje redne postavke kot dolgoročno posojilo prejel še 109.000 €. Leta 2018 smo lahko bili priča podobni situaciji, pri čemer je leto kasneje predsedstvo ŠOU potrdilo odpis posojila, vrednega 48.000 €, zato se sprašujemo, ali ne bomo podobni situaciji priča tudi tokrat. Prav tako je 68.000 € prejela Študentska svetovalnica, katere direktor je Matjaž Štolfa, ki je hkrati tudi zastopnik podjetja Nano plus, d. O. o., s katerim sodeluje ŠOU. Med dolgoročna posojila spada tudi 38.000 €, namenjenih Zavodu Kersnikova. Kljub obdobju krize, na katerega se neprestano sklicuje ŠOU, smo ponovno priča favorizaciji določenih zavodov, za katere ima Študentska organizacija Univerze v Ljubljani očitno več kot dovolj sredstev.

V sklopu naslednje točke dnevnega reda, ki zajema finančno poročilo o prvem trimesečju leta 2021, se direktor Klasinc naveže predvsem na padec koncesijskih prihodkov. Več o tem v izjavi. 

IZJAVA



Po ugotovitvi, da usoda Študentske organizacije Univerze v Ljubljani očitno ostaja v rokah epidemiološkega stanja, direktor Klasinc zaključi svojo točko dnevnega reda z iskreno zahvalo vsem poslancem za neizmerno modrost, ki so jo uspeli izkazati v času sprejetja proračuna, saj naj bi bil po Klasinčevih besedah ključen za izogib vsem “resnim problemom”.

O delovanju je poročalo tudi predsedstvo ŠOU v Ljubljani, kjer je besedo kot prvi prevzel predsednik organizacije Klemen Petek. Poleg usklajevanja z deležniki znotraj družine ŠOU glede proračuna naj bi administracija veliko pozornosti posvetila tako eksterni kot interni komunikaciji ŠOU. Predsednik Petek se v prvi vrsti pohvali predvsem z zavidljivo aktivnostjo ŠOU na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. Petek dodaja še. 

IZJAVA



V sklopu zadnje točke so svoje delovanje predstavili še vodje posameznih resorjev, kjer dogodki in aktivnosti v največji  meri še vedno potekajo prek spleta. Slišali smo lahko tudi poročilo vodje resorja ŠOVZ-jev in brata novoizvoljene predsednice volilne komisije Rasima Čehića, ki je opozoril na neoddajanje letnih finančnih in vsebinskih poročil, kar bi moralo biti na podlagi pravilnika o financiranju ŠOVZ-jev storjeno do 28. februarja 2021. 



S tem zaključujemo povzetek še ene seje študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki jo je tokrat zaznamoval priokus nepotizma. Na podlagi izida volitev za vodjo volilne komisije lahko torej sklepamo, da študentskemu zboru neodvisno konstruirana volilna komisija ni v interesu, kar se bo v največji meri pokazalo ravno na prihajajočih poslanskih volitvah leta 2022.

Sejo je povzemala Lori.