V današnjih petih minutah za boljši ŠOU se osredotočamo na obrazložitve postavk resorjev v finančnem načrtu ŠOU za leto 2021.

Resorji ŠOU v Ljubljani imajo v organizaciji podobno vlogo kot državna ministrstva. Njihov namen je skrb za bistvena področja študentskega organiziranja, njihovi vodje pa so člani predsedstva ŠOU. V predlogu proračuna so resorji zabeleženi pod postavko ‘interesne dejavnosti’, za svoje delovanje pa letos predvidevajo 231.000 evrov, kar je 4.750 evrov manj kot v finančnem načrtu leta 2020. Kljub temu so se postavke posameznih resorjev letos zvišale, kar je posledica odprave Resorja za komuniciranje in razvoj, ki mu je lanski predlog proračuna namenil 41.250 evrov. Namesto šestih je v letošnjem predlogu proračuna le še pet resorjev, katerih postavke in njihove obrazložitve so tema današnje oddaje. 

Prvi v proračunskem seznamu je Resor za študijsko problematiko, ki ga vodi bivši podpredsednik ŠOU Blaž Plazar iz kvote Modrih. Za ta resor je letos predvidenih 40.000 evrov. Postavke se delijo na administracijo resorja, vsebinsko delo in projekte, pri čemer se odhodki za vsako postavko v finančnem načrtu in v vsebinski obrazložitvi načrta ne ujemajo. ‘Administracija resorja’ v finančnem proračunu predvideva strošek 3500 evrov, medtem ko vsebinska obrazložitev finančnega proračuna navaja znesek 3000 evrov. Isto odstopanje za 500 evrov najdemo tudi pod postavko ‘projekti’: v finančnem proračunu ta znaša 17.000 evrov, v vsebinski obrazložitvi pa 17.500 evrov. Vsebinske obrazložitve resorja so nedodelane - njihova dolžina je med dvema in tremi stavki -, zato je primernost zneskov za postavke težko presojati. Tako je na primer za ‘spremljanje dogajanja na področju visokega šolstva’ in ‘pripravo vsebinskih izhodišč’ namenjenih 19.500 evrov, čeprav obseg dela in število oseb, ki bodo delale na projektu, iz obrazložitve nista jasna. 

Na podobne težave naletimo tudi pri Resorju za socialo in zdravstvo, ki ga vodi član Modro za študente Rok Medved, finančni načrt pa mu namenja 46.000 evrov. Za vsebinsko delo je v tabeli iz vsebinske obrazložitve namenjenih 16.000 evrov, čeprav naj bi postavki ‘spremljanje zakonodajnih sprememb’ ter ‘odzivanje in informiranje’ prejeli vsaka po 9.000 evrov, kar skupaj znaša 18.000 evrov. Finančni proračun, spet drugače, za vsebino predvideva 16.500 evrov. Poleg tega iz obrazložitve vsebine ni jasno, za spremljanje katerih zakonodajnih sprememb gre ter prek katerih informacijskih kanalov bo resor posredoval informacije o spremembah.

Resorju za mednarodno sodelovanje, ki ga vodi Tilen Vodeb Žmavc iz skupine Povezani, se to leto namenja skupno 57.500 evrov. Ob tem najbolj bodeta v oči obrazložitvi postavke ‘recepcija’, ki predvideva 21.000 evrov, ter postavke ‘delovanje Erasmus Student Network’, krajše ESN, ki predvideva 15.000 evrov, kar je 7.000 evrov več kot lani. Postavka ‘recepcija’ v primerjavi z lanskim letom ostaja enaka, čeprav njena pisarna ni odprta, njen dežurni telefon, ki ga omenja obrazložitev, pa ne obstaja. Pri postavki ‘delovanje ESN’ vsebinska obrazložitev ne navaja projektov ali dejavnosti, temveč podaja zgolj opis mednarodne organizacije ESN.

Najbolj temeljito obrazložitev postavk lahko preberemo pri Resorju za obštudijske dejavnosti, ki ga skupaj z dvema pomočnikoma vodi Luka Kopinšek iz skupine Povezani. V letošnjem finančnem načrtu je resorju namenjenih 67.500 evrov, od tega 65.500 evrov za projekte. Podrobneje smo o resorju pisali v januarskih Kulturnih novicah.

Peti in zadnji je Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov, ki ga vodi Rasim Čehić iz skupine Povezani. Njegov namen je predvsem “pomoč ŠOVZ-jem”, s čimer so mišljeni administrativna in finančna pomoč, obiskovanje določenih dogodkov in priprava mnenj. Za to delo resor prejme skupno 20.000 evrov. 

Omenimo še, da honorarji za vodje resorjev niso všteti v zgoraj navedene postavke, temveč predstavljajo del odhodkov predsedstva, zavedenih pod točko honorarji članov in administracije, ki to leto znaša 136.000 evrov. Najvišji možni honorar vodij resorjev je sicer 444 evrov neto. 

Postavke resorjem so torej leta 2021 poskočile, kar je glede na trenutno epidemiološko stanje in dejstvo, da večina resorjev mnogih projektov ne more izvajati, nenavadno. Da to leto potrebe za višanje postavk resorjev ni, dokazuje tudi realizacija finančnega proračuna iz preteklega leta. Do konca meseca novembra so namreč vsi resorji skupaj porabili 120.582 evrov - skoraj polovico manj od predvidenih 235.750 evrov - česar letošnji finančni načrt ne upošteva. Zakaj se torej sredstva proračuna ŠOU namenjajo za projekte resorjev, katerih izvedba je pod vprašajem, je zgolj še en misterij trenutnega finančnega načrta.

*

Popravek

Neresnične navedbe o delu Resorja za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani

Resor za mednarodno sodelovanje, ki ga vodi Tilen Vodeb-Žmavc, je od začetka februarja v svoji pisarni sprejel in hkrati pomagal več kot 380 tujim študentom. Za mednarodne študente je pisarna odprta tudi v času izven uradnih ur, vse z namenom, da se mednarodnim študentom zagotovi vsa potrebna začetna pomoč po prihodu v Slovenijo. Tudi dežurni telefon deluje v času uradnih ur Mednarodne pisarne.

Tilen Vodeb-Žmavc