Kot smo že poročali v oddaji Šouvizor konec oktobra, so na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, krajše ŠOUM, letos izvedli volitve. V igri je bilo 19 stolčkov za poslance Študentskega zbora ŠOUM, za vsak mandat je bil na voljo natanko en kandidat. Na volitvah je volilo zelo malo študentov, in sicer 316. Glede na podatke Univerze v Mariboru za lansko leto, ko je bilo vpisanih nekaj manj kot 14.000 študentov, lahko izračunamo, da je bila volilna udeležba 2,26-odstotna. To velja ob predpostavki, da se glede na lani število študentov ni bistveno spremenilo.

Nizka volilna udeležba je le nadaljevanje že obstoječega trenda. Na spletni strani ŠOUM je moč najti podatke o nadomestnih volitvah, ki so za približno polovico poslanskih stolčkov potekale sredi letošnje pomladi. Na teh je glasovalo 126 študentov, kar – ob upoštevanju, da so bile volitve izvedene na slabi polovici enot, – predstavlja podoben odstotek. Podatka o udeležbi za pretekle redne volitve na spletni strani ŠOUM nismo našli in nam jih do redakcije oddaje tudi niso posredovali.

Smo pa za volitve 2011, 2013 in 2015 pridobili informacije od drugod. Leta 2011 je bila udeležba kvečjemu 4,4-odstotna, leta 2013 9,4-odstotna in leta 2015 5,5-odstotna. To je najboljša možna interpretacija, ker sta bila v teh letih na veliko volilnih enotah na voljo dve poslanski mesti – podatka, koliko glasovnic je bilo oddanih, nimamo, razberemo lahko le, koliko glasov je prejel kateri od posameznikov. Vse zgoraj navedene številke so dobrohotne in predvidevajo, da je v primeru, ko je en kandidat dobil 20 glasov, drugi pa 19, to pomenilo, da je glasovalo 39 študentov.V praksi je veliko verjetneje, da je večina študentov glasovala za oba kandidata. Realno je udeležba zato verjetno dosti nižja. To je manj relevantno za letošnje leto, ko imata le dve enoti dve poslanski mesti. Volilna udeležba – tako aktivna kot tudi pasivna – je nizka, v primerjavi s ŠOU v Ljubljani in ŠOU na Primorskem morda celo nižja, medtem ko so v vseh treh organizacijah odstotki pregovorno nizki.

Vprašanje o nizki politični participaciji sicer ni preprosto, a smo kljub temu ŠOUM povprašali, zakaj niso organizirali predvolilnih srečanj, s čimer bi verjetno vsaj deloma dvignili zanimanje in udeležbo na volitvah. Izkušnje ŠOU v Ljubljani kažejo, da se udeležba močno dvigne, ko imajo študentje dejansko izbiro. Do redakcije odgovora nismo prejeli, v odgovorih iz preteklega meseca pa je ŠOUM na vprašanje o uspešnosti razpisa glede na pomanjkanje opozicije odgovoril takole: »Ne moremo vnaprej ocenjevati, kdo je v koaliciji ali opoziciji, zato ŠOUM ni v položaju, ko bi lahko ocenjevali uspešnost razpisa s tega vidika.«

Zadnja zanimivost, ki morebiti govori v prid naraciji, da so volitve zaprt krog, za katerega se zanima malo ljudi in v katerem se vrti še manjša množica, je dejstvo, da je predsednik volilne komisije po naših informacijah že od leta 2015 ista oseba. Tako sklepamo po primerjavi podpisov na volilnih razglasih. Leta 2015 na dokumentu ni bilo eksplicitno navedeno, kdo je predsednik komisije, vendar je podpis neimenovanega predsednika podoben podpisu Branka Klariča. Isti Klarič, ki predseduje tej komisiji še danes in ki mu je status študenta potekel pred 28 leti, na ŠOUM pa je že približno tri desetletja.

Klarič je trenutno direktor Zavoda ŠOUM, sicer študentskega servisa in člana družine ŠOUM. Po podatkih Mladine je Klarič na tej funkciji že približno dvajset let. Gre za Zavod z enim zaposlenim, za katerega na spletu ali portalu Gvin ne zasledimo niti spletne strani niti uradnega maila. Ne glede na to je Zavod od leta 2017 do danes po podatkih na Erarju od ŠOUM prejel približno dva in pol milijona evra. Po zagotovilih ŠOUM-a je sicer večino sredstev za Zavod namenjenih za izplačevanje študentskih napotnic, Zavod kot tak pa naj bi bil eden najmanj financiranih. Koliko sredstev gre za Zavod in koliko za napotnice iz finančnega načrta ŠOUM sicer ni razvidno.

Ne glede na znesek, ki ga za svoje obratovanje prejme Zavod ŠOUM, je Klaričeva prisotnost v organizaciji tako ali drugače odvisna od sestave študentskega zbora, kar predstavlja potencialen konflikt interesov. Na ŠOUM konflikta interesov sicer ne vidijo. Temu bi lahko nasprotovalo dejstvo, da je bil Klarič predsednik volilne komisije že v času, ko je bil ŠOUM deležen očitkov, da so bile kandidature množično zavračane, tako da je bilo na koncu kandidatov le nekaj več, kot je bilo mest. V tem specifičnem primeru govorimo o očitkih Matevža Hrženjaka iz mariborskega mladinskega kolektiva Pizda! in Študentske Iskre. Ali je do zavračanja kandidatur v preteklosti res prišlo in kakšno odgovornost za to nosi predsednik volilne komisije, še raziskujemo. Za danes poslušajmo izjavo, ki jo je na okrogli mizi o študentskem organiziranju v sklopu festivala Rezistenca pred petimi leti dal Hrženjak.

IZJAVA

A zaradi minimalnega interesa za kandidature je to leto vloga volilne komisije zgolj simbolna. Mariborski študentje so torej dobili nove predstavnike v Študentski zbor ŠOUM:

• na Ekonomsko-poslovni fakulteti sta to Gašper Waldhütter in Jaka Plaznik, 

• na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko sta to Avguštin Erdelji in Jan Kačičnik,

• na Fakulteti za energetiko je bila izvoljena Eva Simončič,

• na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je bila izvoljena Karin Poročnik,

• na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je poslanec Iztok Majcen,

• na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je poslanka Anja Žnidar, 

• na Fakulteti za logistiko je to Brina Slekovec,

• na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Mo Lipovec,

• na Fakulteti za organizacijske vede Klavdija Kastelic,

• na Fakulteti za turizem Laura Lupše,

• na Fakulteti za strojništvo Neja Veit,

• na Fakulteti za varnostne vede Mirče Milenkov,

• na Fakulteti za zdravstvene vede Sergej Obran,

• na Filozofski fakulteti Maja Žilavec,

• na Medicinski fakulteti Leeloo Obrul,

• na Pedagoški fakulteti Tevž Rogina,

• in na Pravni fakulteti Asja Lešnik.

ŠOUM smo povprašali za kontakte posameznih poslancev, vendar jih do redakcije nismo prejeli. Ne vemo, ali jih bomo prejeli, vendar je naša izkušnja s ŠOU v Ljubljani takšna, da smo morali kar nekaj časa vztrajati, preden je organizacija poslancem dodelila uradne delovne elektronske naslove.