Madžarski in italijanski manjšinski poslanec v državnem zboru sta s podpisi koalicijskih poslancev vložila predlog novele Zakona o posebnih pravicah manjšin v vzgoji in izobraževanju. Zakon naj bi za zaposlene v šolah z italijanskim učnim jezikom predpostavljal znanje jezika na ravni nativnega govorca in ne več na ravni C1. Predlog je bil v državnem zboru sprejet 13. januarja. Komisija za kulturo, znanost in šolstvo pod vodstvom Branimirja Štruklja je nato predlagala odložilni veto, opozarjajoč, da gre za zaostritev pogojev zaposlovanja tudi za administrativni del osebja, vključno s hišniki in kuharji. Ob strinjanju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da je trenutna zakonodaja ustrezna za zagotavljanje kvalitetnega izobraževanja, je državni svet ob ponovni obravnavi predloga novele izglasoval odložitveni veto. Danes, 24. 1., bo odbor državnega zbora za izobraževanje, znanost in šport obravnaval zahtevo za ponovno odločanje o noveli.

19. januarja so v veljavo stopili novi protikoronski ukrepi v šolstvu. Ob primeru visokotveganega stika z okuženo osebo zaposlenim in učencem na vseh stopnjah po novem ne bo odrejena sedemdnevna karantena, pač pa se bodo morali – ob odsotnosti simptomov – en teden vsakodnevno testirati s hitrimi testi, zaposleni pa bodo morali na delovnem mestu nositi tudi FFP2 maske. Šolskemu oddelku bo izrečena karantena, če se okuži vsaj 30 odstotkov učencev v njem. Zaradi spremembe navodil in porasta okužb je na pouk na daljavo v preteklem tednu presedlala Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, delno pa so se ji pridružile še tri mariborske osnovne šole. MIZŠ poudarja, da je odločitev o prehodu k pouku na daljavo zaradi nezmožnosti opravljanja učnega procesa po novosprejetem PKP 10 v rokah ravnatelja, ki se o svoji odločitvi prej posvetuje z ministrstvom in NIJZ-jem.

Danes je mednarodni dan izobraževanja. Ob tej priložnosti je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke o številu vključenih v slovenski šolski sistem. Vedno več otrok je vključenih v predšolsko vzgojo, nekaj več kot 96 odstotkov pa jih nadaljuje šolanje po osnovni šoli. Ta odstotek Slovenijo uvršča pod evropsko povprečje. Za poklicne srednješolske programe se večinsko odločajo fantje, za splošne pa dekleta. V šolskem letu 2020/21 se je skoraj polovica mladih med 19. in 24. letom po srednji šoli odločila za študij. Čeprav vključenost v vseživljenjsko učenje že leta stabilno pada, pa je v lanskem šolskem letu upadla precej bolj opazno, za kar gre najverjetneje kriviti pandemične razmere. Statistike o zaposlenih v šolstvu so potrdile že znano – poklic je še vedno feminiziran, delež pa se obrača bolj v prid moškim, višja ko je stopnja izobraževanja. Premo sorazmerno višja sta, se razume, plača ter ugled.

Na Fakulteti za humanistične študije v Kopru so se pri novem obvestilu o izvedbi predavanj odločili razlikovati med študenti glede na narodno pripadnost. Medtem ko naj bi predavanja za slovenske študentke in študente nemoteno še naprej potekala v živo, so nameravali tujim študentkam in študentom odrediti, da, citiramo »prihodnji teden preventivno ne hodijo na fakulteto«, konec citata. Za vse tuje študente so namreč predpostavljali, da so bili na počitnicah v matičnih državah. Medtem slovenskih študentov ni nihče vprašal, če so bili v zadnjem času v tujini. Zaradi pokvarjenega ogrevanja do dvojnih pravil za domače in tuje študentke in študente ni prišlo, saj so prejšnji teden ob novem razpletu okoliščin predavanja vsi obiskovali na daljavo. Vseeno pa nam ni dala miru logika za prvotno odločitvijo, zato smo FHŠ poprosili za izjavo glede narodnih delitev, a je do zaključka redakcije nismo prejeli. 

Prejšnji teden smo v Akademskih 15 poročali o anonimnem pismu, ki smo ga prejeli na redakcijo v zvezi s z domnevnimi kršitvami Zakona o delovnih razmerjih na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni profesor, ki se mu takšno početje v pismu očita, je Senko Pilčanič, ki naj bi sklepal pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor v zameno za pisanje zakonodaje in tako pri razpisih konkuriral zavodu, katerega ustanoviteljica je Pravna fakulteta. Anonimno pismo profesorja obtožuje še zanemarjanja pedagoškega dela zavoljo lastnih, kapitalistično motiviranih projektov in Pravni fakulteti očita neukrepanje. O mnenju in razpletu smo povprašali vodstvo fakultete, ki do konca redakcije ni odgovorilo. 

Kontaktirali smo tudi profesorja Senka Pličaniča. Zaradi časovne omejitve oddaje sledi del njegovega pisnega odgovora, celotnega pa si lahko preberete na spletni strani prispevka. Citiramo:

»Iz internih aktov Pravne fakultete v Ljubljani izhaja, da Pravna fakulteta dejansko ne opravlja svetovalne dejavnosti, moje svetovalno delo za Vlado RS ne predstavlja konkurenčne dejavnosti in zato tudi ne kršitve ne 7. člena, ne katerekoli druge določbe navedenega pravilnika. Sam torej ravnam skladno s temi pravili. Avtor anonimke pa jih zavestno krši. Začuden sem, da avtor anonimnega pisma, ki namiguje, da je zaposlen na PF, in ima torej po vsej verjetnosti pravno izobrazbo, ne pozna pravil svojega delodajalca oziroma zavestno laže o njihovi vsebini. Prav tako mora biti avtorici ali avtorju jasno, da je takšno obnašanje mobing, ki je prepovedan v vsakem delovnem okolju, tudi na Univerzi.« Konec citata.

Za izjavo smo poprosili tudi Visokošolski sindikat Slovenije. Predsednik sindikata, Gorazd Kovačič, pojasni začetke pravilnika, ki je nastal, ko je bil javno objavljen seznam prejemnikov najvišjih honorarjev med zaposlenimi v javnem sektorju:

IZJAVA

Kovačič nadaljuje:

IZJAVA

Ob tem povzame:

IZJAVA

Minimalna urna postavka študentskega dela se je 15. januarja dvignila na 5,21 evra neto. Dvig je bil predviden in zakonsko predpisan, saj se minimalna urna postavka usklajuje v razmerju z minimalno plačo, ki z inflacijo in višjimi življenjskimi stroški raste. V sindikatu Mladi Plus izpostavljajo, da sta Ministrstvo za delo in stranka SDS računala na nepoznavanje tega pri študentih in v preteklem tednu z objavami na družbenih omrežjih spremembo želela prikazati kot radodarno gesto ministra za delo in Janeza Janše. V sindikatu poudarjajo tudi, da je izračun minimalnih življenjskih stroškov zastarel in da bi po njihovi presoji za minimalen standard študentke in študenti potrebovali dvakrat večji dvig urne postavke, kot ga je odredil minister. 

Francoski minister za šolstvo si je v preteklem tednu nakopal kar nekaj zgražanja in pozivov k odstopu, ko je javnost ugotovila, da se je v pogovoru za častnik Le Parisien javljal z Ibize. Da bi bila ironija še žgečkljivejša, je v omenjeni korespondenci predstavil nova pravila o testiranju in samoizolaciji v šolah. Kritiki menijo, da si minister česa takega ne bi smel privoščiti, sploh v kontekstu množičnih protestov francoskih učiteljev teden pred tem, ki jih je podžgala neorganiziranost in neodločnost oblasti. Ta je pravila za delo v šolah nenehno spreminjala, kar je zmotilo kar 75 odstotkov vseh učiteljev, zaradi česar je bila en dan zaprta polovica vseh francoskih šol.

Študentski parlament Univerze v Sarajevu zaradi pandemičnih okoliščin od vlade Bosne in Herzegovine javno zahteva tretji izpitni rok v septembru, možnost prenosa treh predmetov ali 15 kreditnih točk v naslednje študijsko leto in financiranje 30 odstotkov šolnine.

Nova nemška ministrica za šolstvo je napovedala ukrepe za večjo dostopnost šolstva. Ministrstvo bo zvišalo brezplačne dodatke in starostno omejitev, olajšalo napredovanje po spremembi študija ter polovico preživnine izplačevalo direktno študentom, ne pa njihovim staršem.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Na Filozofski fakulteti se s tem tednom začenjajo dnevi enakosti spolov, ki bodo periodično trajali do sredine maja. Dogodki bodo vključevali webinarje, okrogle mize, predavanja in videoprojekcije.

Univerza v Ljubljani vabi k udeležbi pri programih Erasmus+. Roki prijave za posamezne aktivnosti so različni, ogledate pa si jih lahko na spletni strani univerze. 

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je objavil seznam štipendij za deficitarne poklice v šolskem letu 2022/2023. Dijaki v predpisanih panogah se lahko za eno od 1000 štipendij s prijavo na razpis potegujejo do vključno 23. septembra.

Ministrstvo za izobraževanje je za novo šolsko leto razpisalo mesta v dijaških domovih. Predvidenih mest je 2263, kar je 77 več kot lani. Prijave sprejemajo do 4. aprila.

Nomago in Študentski svet stanovalcev vabita na predstavitev programa Poletno delo v ZDA, ki bo potekala to sredo, 26. 1. 2022, na spletni platformi Zoom.

Želimo vam lep mednarodni dan izobraževanja!

Novičke sta pripravili vajenka Nika in mentorica Eva.

Celotna izjava izr. prof. dr. Senka Pličaniča: 

Na očitke iz anonimnega pisma odgovarjam takole:

1. Univerza v Ljubljani ima jasno določena pravila glede opravljanja dela izven Univerze. Pravilnik o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani  v 7. členu določa, da lahko delavec UL pedagoško, raziskovalno, umetniško, strokovno, svetovalno ali drugo delo na področjih dejavnosti, ki jih dejansko izvaja UL in pomeni ali bi lahko pomenilo za UL konkurenco (konkurenčna dejavnost) pod določenimi pogoji. Navedeni pravilnik v 9. členu določa, da vsaka članica UL pripravi seznam področij dejavnosti, ki jih dejansko izvaja. Iz internih aktov Pravne fakultete v Ljubljani izhaja, da Pravna fakulteta dejansko ne opravlja svetovalne dejavnosti, moje svetovalno delo za Vlado RS ne predstavlja konkurenčne dejavnosti in zato tudi ne kršitve ne 7. člena, ne katerekoli druge določbe navedenega pravilnika. Sam torej ravnam skladno s temi pravili. Avtor anonimke pa jih zavestno krši.

2. Začuden sem, da avtor anonimnega pisma, ki namiguje, da je zaposlen na PF, in ima torej po vsej verjetnosti pravno izobrazbo, ne pozna pravil svojega delodajalca oziroma zavestno laže o njihovi vsebini.

Prav tako mora biti avtorici ali avtorju jasno, da je takšno obnašanje mobing, ki je prepovedan v vsakem delovnem okolju, tudi na Univerzi.

Zato sem nekoliko razočaran tudi nad mediji, ki na ta način spodbujate nedovoljeno ravnanje.

Lažne anonimke in tudi nekritično poročanje o njih škodijo vsem nam in bi zato od novinarjev pričakoval samostojen in kritičen razmislek o tovrstnih dejanjih.