Prejšnji teden je ŠOU skupaj s Študentskim svetom Univerze v Ljubljani objavila skupni poziv za varno študijsko okolje palestinskih in izraelskih študentk in študentov v Sloveniji. Poziv si sicer deli ime s peticijo študentske poslanske skupine Povezani, ta pa je podpise v podporo zbirala kar med povečini vinjenimi obiskovalci Škisove tržnice v času zasedbe na Fakulteti za družbene vede. V pozivu ŠOU in Študentski svet obsojata vse napade na civilno prebivalstvo in pozivata h koncu vojne in trajnem premirju, obenem pa se zavezujeta, da bosta vsem ogroženim študentkam in študentom, ki bodo želeli študirati na Univerzi v Ljubljani, nudila pomoč.

O pozivu so na zadnji, 15. seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani spregovorili tudi poslanci. Domen Vrhovnik, poslanec opozicijskega študentskega kluba Glas, je na objavo gledal kritično in izpostavil, da bi lahko o pozivu razpravljali tudi poslanci. Meni, da bi lahko ŠOU v Ljubljani zavzela bolj avantgardno pozicijo s podporo zahtev zasedbe FDV ter z izjavo, ki priznava, da Izrael v Palestini izvaja genocid. Dodal je, da izjava ŠOU in študentskega sveta sploh ne omenja Izraela, kar je morda v redu, če to pomeni, da ŠOU ne priznava države Izrael. Klemen Petek, predsednik ŠOU, je odgovoril, da podpira zasedbo FDV in da lahko poslanci študentskega zbora na piar službo ŠOU in predsedstvo naslovijo predlog drugačne izjave. 

Podpori zahtev študentov z zasedbe FDV pa se je z današnjo izjavo pridružila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Senat Filozofske fakultete je na seji 29. maja sprejel izjavo v podporo palestinskemu ljudstvu, v kateri obsoja genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, označuje izraelsko politiko do Palestincev kot apartheidno in se obenem zavzema za prekinitev vseh stikov z izraelskimi ustanovami in institucijami, ki tej politiki ne nasprotujejo ali delujejo na okupiranem palestinskem ozemlju. Zahteve zasedbe je tako podprlo že pet fakultet in akademij pod okriljem Univerze v Ljubljani.  

V sredo, 29. maja, je senat mariborske univerze potrdil povečanje števila vpisnih mest za študentke in študente iz držav nečlanic EU. V študijskem letu 2024/25 bo tujim študentom za vpis na redne dodiplomske in enovite magistrske programe na voljo 543 mest, 10 več kot lani. Veliko višje pa je število vpisnih mest za izredni študij, s 377 je skočilo na 454. Za povečanje števila mest lahko sicer zaprosijo posamezne fakultete, kar so storile Ekonomsko-poslovna fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za varnostne vede in Filozofska fakulteta.

V petek, 31. maja, je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU organiziral novinarsko konferenco o vpeljavi dveh ravni zahtevnosti pri splošni maturi iz slovenščine. Na konferenci je več strokovnjakov s področja slovenistike in izobraževanja izrazilo nestrinjanje z osnutkom Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja od 2023 do 2024. Ta na področju splošne mature predvideva vpeljavo dveh stopenj težavnosti pri vseh obveznih in izbirnih predmetih, kot je to že urejeno pri matematiki in prvem tujem jeziku. Maturantje bi tako lahko pri vseh predmetih izbirali med osnovno in višjo ravnjo, obvezno pa bi si morali na višji ravni izbrati vsaj en obvezni in en izbirni predmet. To bi najbolj vplivalo na izpite iz materinščine, ki je povečini slovenščina, lahko pa tudi madžarščina ali italijanščina, saj je trenutno za vse dijake predpisana višja raven. Zbrani govorci menijo, da bi možnost izbire ravni razvrednotila slovenski jezik. Več pove izredni profesor doktor Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Izjava

Ahačič je avtorjem programa očital tudi, da strokovnih mnenj slovenistov in slavistov pri pripravi in po objavi nacionalnega programa niso upoštevali.

V tujini se po več univerzah študentski protesti in zasedbe v podporo Palestincem nadaljujejo. V Belgiji, natančneje na Svobodni univerzi v Bruslju, krajše ULB, je 27. maja akademski svet univerze večinsko sprejel zavezo, da univerza začasno prekine vse institucionalne raziskovalne sporazume in projekte z izraelskimi univerzami. Prekinitev bo veljala za vse univerze v Izraelu, dokler te ne podprejo zahtev in ugotovitev Meddržavnega sodišča v Haagu oziroma dokler sprte strani ne upoštevajo zahtev Meddržavnega sodišča. Odločitev akademskega sveta je odgovor na študentsko zasedbo, ki se je na ULB začela sedmega maja. Protestniki so od vodstva zahtevali, da nemudoma prekinejo sodelovanje z Univerzo Technion, Hebrejsko univerzo v Jeruzalemu, znanstvenim inštitutom Weizmann in francoskim orožarskim podjetjem Thales. Zavezo univerze komentira študentka Anamarija. 

Izjava

Od začetka izraelske ofenzive na Rafo pa se v Belgiji stopnjujejo tudi pritiski na vlado in ambasado. Anamarija pove še o organizaciji proti genocidu tudi izven kampusa univerze. 

Izjava

V soboto, 31. maja, je na Univerzi v Lundu, največji visokošolski ustanovi na Švedskem, policija nasilno odstranila propalestinske protestnike, ki so na vrtu univerze kampirali od 14. maja. Po internetu so zaokrožili videoposnetki policistov, ki naj bi jih na kampus poklicalo kar vodstvo univerze. Protestnike so pozvali, naj vrt zapustijo, kasneje pa so protestnike pregnali, nadnje šli s palicami in nasilnimi prijemi, jih več aretirali in jim nato prepovedali vhod na kampus. Univerza je zasedbo prekinila, ker je na vrtu kampusa kasneje potekala slavnostna podelitev doktoratov.   

Protestniki so ob začetku napovedali, da bodo na kampusu ostali, dokler univerza dogajanja v Gazi ne označi za genocid, prekine sodelovanja z orožarskimi podjetji in se zaveže, da v prihodnosti ne bo sodelovala z izraelskimi univerzami. Univerza zahtev še ni sprejela, v manjšem obsegu pa zasedbeniki protestno akcijo še vedno nadaljujejo drugod po kampusu. 

Univerza v Københavnu od četrtka, 29. maja, ne investira več v sklade, ki sodelujejo s podjetji Airbnb, Booking in eDreams ODIGEO. Ta so na seznamu podjetij, ki sporno poslujejo na Zahodnem bregu.

Protestno vrenje je spet opazno tudi na izraelskih univerzah, kjer so v torek, 28. maja, propalestinski študentje v sodelovanju z izraelsko koalicijo levičarskih in komunističnih strank Hadaš organizirali več protestov. Akcije so bile med drugim organizirane na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in Technionu. Na Univerzi v Tel Avivu je vodstvo univerze zagrozilo, da bo nad protestnike poklicalo policijo, a do tega kasneje ni prišlo, na Univerzi v Hajfi pa je bilo vodstvo protestnikom veliko bolj naklonjeno, saj je protestni dogodek odobrilo.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Študentsko filozofsko društvo do 14. maja zbira prispevke za naslednjo številko revije Iluzija, in sicer članke filozofske narave na temo »Kolektivni spomin in pripovedovanje«. Članki so lahko v slovenščini ali angleščini, za vse zainteresirane pa so natančnejša navodila dostopna na spletni strani študentskega filozofskega društva.  

Na Filozofski fakulteti bo v sredo, 5. junija, ob 17.00 potekala okrogla miza z naslovom Kam gre naša šola? Strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja bodo spregovorili o problematikah učiteljskega poklica in šolstva ter nam pomagali razumeti, v kakšnem stanju je slovensko šolstvo.

11. junija bo v Hiši Evropske unije potekala celodnevna konferenca z naslovom Duševno zdravje mladih – kaj pa fantje?, ki jo organizira Inštitut za proučevanje enakosti spolov. Konferenca je brezplačna, za obisk pa je obvezna prijava, ki jo morate na @email poslati do 7. junija. 

Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za dodelitev štipendij dodiplomskim študentom umetniških in kulturnih smeri na tujih univerzah za prihodnje študijsko leto. Razpis je objavljen na spletni strani ministrstva, kjer si lahko ogledate, če se za štipendijo lahko potegujete, dostopen pa bo tudi na naši spletni strani pod oddajo. Rok za prijavo je 24. junij 2024.