A LAHKO ENE 15 AKADEMSKIH? IZVOLI

A LAHKO ENE 15 AKADEMSKIH? IZVOLI

Oddaja
7. 3. 2018 - 14.00

Tokratnih Akademskih petnajst začenjamo z lokalnimi, bolj občinskimi zadevami preteklega tedna. V Novi Gorici so pred tednom dni organizirali karierni sejem. V predstavitvenem govoru je Vesna Petric Uran, direktorica novogoriške območne službe Zavoda za zaposlovanje, podala nekaj okvirnih podatkov o stanju brezposelnosti v okolici. Brezposelnih, pravi, naj bi še vedno bilo več kot pred začetkom gospodarske krize, trenutno je teh okoli 3000 , kar naj bi bilo sicer za polovico manj, kot leta 2013. Priliv in odliv brezposelnih naj bi bila v razmerju 1 proti 1. Nato so predstavniki lokalnih podjetij podali še svoje upe in pričakovanja glede prihodnjih trendov zaposlovanja v lokalni regiji. Izpostavili so predvsem potrebo po mladih in visoko motiviranih kadrih, med katerimi iščejo predvsem takšne z naravoslovnimi in tehničnimi izobrazbami. Tovrstnim upom glede delojemalcev pa dodajajo še enega, in sicer tega, da si želijo predvsem takih zaposlenih, ki jim delo predstavlja izziv in ki “ne hodijo le v službo in po plačo”.

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki je od prejšnjega petka na ogled razstava Znanje brez meja, na kateri bo predstavljen izbor štirinajstih uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti in tehnike, ki so odšli v tujino ali jih je pot zanesla v Slovenijo. Z razstavo želijo v muzeju pokazati, da imajo lahko migracije tudi pozitivne učinke. Z razstavo so zajeli širok časovni okvir od 16. stoletja do danes. S tem so želeli opozoriti, da znanje prehaja meje že od nekdaj. Hkrati so poskušali v razstavo vključiti čim več znanstvenih področij ter izpostaviti nekatere znanstvenike in znanstvenice, ki so pogosto spregledani oziroma manj znani.

Univerza na Primorskem je v petek, 2. marca, od Luke Koper pridobila stavbo v Prisojah in s tem 160 novih ležišč za študente, za kar bo odštela slabih 2,5 milijona evrov. V objektu dosedanjega samskega doma, katerega del kapacitet so že zdaj uporabljali tudi študenti Univerze na Primorskem, ne bodo potrebni večji posegi in s tem povezana dodatna vlaganja, pač pa bo šlo zgolj za manjše preureditve.

Isti petek so v Levici predlagali sprejem novele zakona o skupnosti študentov. Spremembe v noveli se tičejo zagotovitve transparentnega in gospodarnega poslovanja z upoštevanjem zakonov o javnem naročanju in o integriteti in preprečevanju korupcije, ureditve volilne kampanje za volitve v študentska predstavniška telesa in vzpostavitve nadzora računskega sodišča nad poslovanjem študentskih organizacij. Nanašajo pa se tudi na sistemsko ureditev razmerij med študentskimi organizacijami in pravnimi osebami, ki so jih ustanovile ali soustanovile študentske organizacije ter izrecno opredelitev ŠOS in njenih organizacijskih oblik kot oseb javnega prava. V Petek na Radiju v okviru te novele pripravljamo okroglo mizo na temo študentskega zastopništva.

V ponedeljek, 5. marca, so se nadaljevala pogajanja med Sindikatom vzgoje in izobraževanja ter vlado. Oboji se strinjajo, da so določen napredek dosegli, a na sindikalni strani ocenjujejo, da bo potrebno še zelo veliko volje, da bi lahko prišli do cilja. Stavka SVIZ-a je sicer še vedno napovedana za prihodnjo sredo.

Še ena novica iz prejšnjega tedna, ki se dotika sistema vzgoje in izobraževanja: vlada je v četrtek, 1. marca, na seji za obravnavo v Državnem zboru po skrajšanem postopku pripravila predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim podaljšuje možnost dopolnjevanja učne obveznosti za zaposlene z neustrezno smerjo izobrazbe do šolskega leta 2022/2023.

Novela ZOFVI je že pred leti določila, da strokovni delavci, ki jim ni mogoče zagotoviti učne obveznosti za poučevanje predmetov, za katere izpolnjujejo vse določene pogoje, je pa to potrebno zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, lahko dopolnjujejo učno obveznost pri drugih predmetih. Kot so zapisali v gradivu za obravnavo na seji, tudi v današnjem času še vedno obstaja potreba po podaljšanju navedenega ukrepa zaradi sistemskih sprememb zadnjih let in je taka organizacijska oblika nujna zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Zdajšnji vladni predlog takšen obseg dopolnjevanja učne obveznosti prav tako omejuje na 20 odstotkov predpisane obveznosti.

Višje delovno in socialno sodišče je pritrdilo prvostopenjski sodbi v tožbi dvanajstih odpuščenih profesorjev zoper Univerzo na Primorskem (UP). Sklep je bil, da jim mora rektor Dragan Marušič v osmih dneh nuditi zaposlitev in jim omogočiti pedagoško delo v skladu s pogodbo, ki so jo imeli pred vročitvijo odpovedi. Ob začetku študijskega leta 2016/2017 je dvanajst sodelavcev Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, sicer predavateljev na Univerzi na Primorskem, dobilo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odpuščeni profesorji so ob tem opozorili na po njihovem mnenju nezakonito ravnanje vodstva univerze, katere namen naj bi bil izločiti in likvidirati tiste, ki so glasno kritični do načina vodenja univerze. Univerza se na sodbo sicer še ni odzvala.

Na University College-u v Londonu in na še nekaj britanskih univerzah v Liverpoolu, Sussexu, Southamptonu in Readingu že nekaj časa teče burna razprava o pokojninah predavateljev in profesorjev, ki po najnovejših spremembah strmo padajo, medtem ko si vodilni kadri na univerzah izplačujejo ogromne plače. Natančneje: Universities UK je kot koordinacijska organizacija predlagala spremembo vplačevanja v pokojninske sklade - ta sprememba pa je zadela predvsem pedagoški kader na univerzah.

V tem tednu je kontroverzna polemika prerasla v enega izmed največjih britanskih študentskih protestov v zadnjih petih letih. Javnomnenjska raziskava platforme - YouGov [ju-gav] poroča, da kar dve tretjini študentov podpirata proteste. Študentje so v znak solidarnosti in podpore predavateljem predvsem zasedali univerzitetne prostore in hkrati demonstrirali, napoveduje pa se tudi nadaljevanje protestov.

Študentski protesti so se odvijali tudi v Durbanu v Južni Afriki. Prejšnji četrtek so protestirali zaradi problemov, povezanih s študentsko prehrano, protesti pa so postali nasilni, prišlo je do manjših spopadov med protestniki na eni in policijo ter uslužbenci univerze na drugi strani. Dobrih 30 študentov je bilo aretiranih in se bodo ta četrtek - torej jutri - prikazali pred sodiščem. Kampus KwaDlangezwa , kjer se je incident zgodil, je podvržen poostrenim varnostnim ukrepom, vendar se je od prejšnjega četrtka nasilje umirilo. Poznavalci ugibajo, da bo takšnih protestov še več. Ta protest je tako samo še eden v dolgi vrsti akcij, ki jih Južnoafriški študenti izvajajo zaradi nezadovoljstva s sistemsko ureditvijo študija.

Študentski obvestilnik

Študentsko sociološko društvo Sociopatija vabi na prvi filmski večer v ciklu, posvečenemu družbenim gibanjem. Prvi v ciklu  je film Pride, ki si ga boste lahko ogledali danes ob 19.00 v Predavalnici 4 na Filozofski fakulteti. Ogledu filma bo sledila razprava z gostom Romanom Kuharjem.

Danes se lahko prav tako udeležite pričetka ciklov dogodkov, poimenovanih “8. marec, mednarodni dan borbenih žensk”, ki jih organizira Kolektiv PIZDA! iz Maribora. Ta nas vabi na dogodke, ki jih bodo organizirali 7. in 8. marca na štirih različnih mariborskih lokacijah. 8. marca bo izšla tudi sveža revija PIZDA!, ki jo boste lahko dobili na Glavnem trgu Maribor od 16.00 naprej, ko bodo v sklopu Dneva žensk potekali tudi javni govori.

Jutri, osmega marca, bo na Dan žensk prav tako organiziran protest v Ljubljani, poimenovan “PROTEST OB OSMEM MARCU, DNEVU ŽENSK”. Pričel se bo ob 16:00 uri na Kongresnem trgu. Tam bodo spregovorili razni kolektivi, in sicer, kot pravijo, o perečih temah, predstavili pa bodo tudi seznam zahtev, se podružili in pokazali, da problematike okoli položaja žensk obstajajo in zahtevajo resno obravnavo.

V petek točno ob 12. uri bomo na Radiu Študent razpravljali o študentskem organiziranju in zastopništvu. Kako so študentke in študenti sploh organizirani, katere so trenutno največje težave v visokošolski sferi in kako se z njimi soočati? Kakšne so težave študentskega organiziranja, kot ga poznamo? Spregovorili bomo o konkretnih primerih vlaganja zakonov, ki se tičejo študentov, in seveda tudi vedno aktualnega Zakona o visokem šolstvu, ter premislili, kje je akademska sfera najbolj potrebna prenove. Vabljeni k poslušanju.

Naslednji teden v ponedeljek, 12. marca, se prične cikel dogodkov v sklopu “Tedna možganov”, kot so ga naslovili organizatorji. Na letošnjem Tednu možganov bodo predstavili najnovejša odkritja o sanjanju, sanjarjenju in spanju. Program Tedna možganov bo potekal v Ljubljani in drugih večji mestih po Sloveniji. Predavanja v Ljubljani se bodo odvijala v atriju ZRC, projekcije filmov pa v Slovenski kinoteki. Prvi dogodek bo potekal v Atriju ZRC, v ponedeljek ob 16.00, kjer bodo sledila plenarna predavanja na temo: Preteklost, sedanjost in prihodnost sanj. Več o programu si lahko preberete na spletni strani tedenmožganov.si.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.