Akademske novice in otrokove pravice

Akademske novice in otrokove pravice

Oddaja
27. 9. 2017 - 14.00

Današnji pregled dogodkov začenjamo na domačih tleh, z novico, ki prav gotovo razžalosti marsikaterega rednega spremljevalca šolskega dogajanja - morda se bomo morali posloviti od tokratne ministrice in zopet pridobiti novo. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je namreč pretekli teden vložila kandidaturo za predsednico republike. V svojem volilnem programu se ministrica spogleduje z mladimi, ki jih mami z univerzalnim temeljnim dohodkom, otrokom od 16 leta pa ponuja volilno pravico. Na novinarski konferenci, kjer je predstavila program, je povedala, da so šestnajstletniki upravičeni do volilne pravice, saj so pogosto tudi udeleženci na trgu dela. Z volilno pravico pri nižji starosti Makovec Brenčič cilja na večanje deleža aktivnih državljanov med mladimi. Pa srečno na volitvah, Maja!

Med dogajanjem na Slovenskem lahko omenimo dogajanje na področju človekovih pravic. Za varovanje pravic malih ljudi, to je otrok, je nastal institut varuha otrokovih pravic. Institut zagovornika otrok bo otrokom nudil strokovno pomoč, da bodo lahko izrazili svoje mnenje v vseh postopkih in dejavnostih, kjer so udeleženi, njihova mnenja pa bodo posredovana pristojnim organom. Zanimivo je, da bodo za zagovornika otrok skrbeli prostovoljci, čeprav gre pri ustanovitvi instituta za projekt, ki se je pripravljal 10 let.

Pri usklajevanju in uresničevanju novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prihaja do sprememb. Če so v SDS in NSi stopili skupaj v prizadevanju za 100% financiranje tako obveznega kot razširjenega programa zasebnih osnovnih šol, se DeSUS-u zdi 100% financiranje previsoko. Razširjeni program zasebnih osnovnih šol se po njihovem predlogu za dopolnitev novele zakona sploh ne bi financiral iz javnih sredstev. Po besedah poslanca Franca Jurše se DeSUS-ovem predlogu pridružuje tudi SMC. Vlada Mira Cerarja je danes sporočila, da so oblikovali vzdržen model učbeniške politike - ali vsaj tako trdijo. Premier je na današnji seji Državnega zbora sicer priznal, da je bila v času krize obremenitev staršev glede stroškov povečana, a da se bodo izdatki za šolo zdaj postopno začeli zmanjševati. Vlada je na področju učbeniške politike in tudi na področju izdatkov za obvezno šolanje res uvedla spremembe, vendar je za nekatere med njimi vprašljivo, kako vzdržne so. O omenjenem projektu učbeniške politike bomo na radiu v bližnji prihodnosti še poročali, saj se bo verjetno izkazalo, da ni tako trajnosten, kot so si zamislili njegovi snovalci. Trenutne spremembe namreč predvidevajo brezplačne učbenike za vse osnovnošolce, vprašanje pa je, ali bo ideja preživela en sam politični mandat.

Študentje in študentke petih slovenskih fakultet - Fakultete za družbene vede, Fakultete za računalništvo in informatiko, Filozofske fakultete, Visoke šole za storitve ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje - so se združili v interdisciplinarni skupini študentk in študentov pod pedagoškim vodstvom dr. Andreja A. Lukšiča in dr. Tomislava Tkalca. Ustvarili so projekt Sinergija spoznanj o okolju med akademsko in lokalno skupnostjo, s katerim skušajo opozoriti na pomanjkanje prenosa znanj o okoljskih družboslovnih temah med akademsko sfero in lokalno družbo. Doslej so ustvarili pet dejavnosti. Prva je bila oblikovanje javno dostopne baze okoljskih virov in literature, ki omogoča dostop do baze znanja, ki jo ustvarjajo mladi strokovnjaki. V nadaljevanju so sodelovali s Časopisom za kritiko znanosti in skupaj vzpostavili lastno znanstveno-strokovno okoljsko družboslovno številko. Pred kratkim so izvedli javni posvet na temo energetike in prometa, ki mu sledi še simpozij, ki bo izveden ta petek, 29.9., in bo omogočil nadaljnjo razpravo o okoljski problematiki med študenti različnih fakultet. Zadnji del projekta je oblikovanje priporočil za nadaljnji razvoj Univerze v Ljubljani na področju okoljskega družboslovja.

Več o projektu pove Izidor Ostan Ožbolt, član projekta Mladi za boljše okolje:

IZJAVA

Ostajamo pri študentski tematiki, natančneje pri študentskem delu. Državni zbor je sprejel Zakon o urejanju trga dela in dal s tem podlago za evidenco študentskega dela. Med spremembami je tudi uvedba evidence študentskega dela, ki naj bi študentom prinesla možnost spremljanja razvoja kompetenc, ki jih pridobivajo z delom. Omogočen bo izpis delovnih izkušenj, prav tako pa bo možna prijava v evidenco iskalcev zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje, kamor bodo dijaki in študentje lahko te podatke tudi izvozili. Na Študentski organizaciji Slovenije komentirajo, da bo dijakom in študentom olajšano iskanje zaposlitve ter oblikovanje poklicne in izobraževalne poti.

Vprašanje, ki se poraja, je, kako se bo ta koristen nadzor prenesel na študentski in dijaški trg dela. Bodo imeli šestnajstletniki čas za razmislek o aktivnem državljanstvu in željo po uveljavljanju volilne pravice, če bodo od prvega vstopa na trg dela okupirani s pridobivanjem pravih kompetenc?

Zdaj pa k dogajanju v tujini. V Združenih državah Amerike se bijejo novi boji med Trumpovo administracijo in šolajočimi migranti. Trumpova administracija poskuša razveljaviti dva zakona, ki sta mladoletnim ilegalnim priseljencem omogočala dovoljenje za delo, šolanje in zakonsko zaščito pred deportacijo. Do septembra letos, ko je Trumpova administracija razveljavila zakon DACA, to je Deferred action for childhood arrivals, je bilo z njim zaščitenih 800.000 priseljencev, predvsem mladoletnikov in njihovih staršev. Migrante zdaj čaka prisilna deportacija ali zaporna kazen.

Španski učiteljski sindikat opozarja na čedalje več pomanjkljivosti v tamkajšnjem izobraževalnem sistemu. Španski šolski sistem se zaradi kronično nizkega financiranja spopada s čedalje večjimi težavami. Sindikat opozarja, da je slabo financiranje prizadelo predvsem izvajanje ukrepov na področju spodbujanja enakosti. Številnim mladim iz ekonomsko in finančno manj spodbudnih okolij je šolanje zaradi pomanjkanja štipendij onemogočeno ali močno oteženo. Naložbe v izobraževanje so se v Španiji v šestih letih, od leta 2009 do 2015, zmanjšale za 13,2 odstotka, leta 2014 pa je bilo v španskih šolah zaposlenih 20.000 učiteljev manj kot leta 2010, poleg tega pa je kar četrtina vseh šolskih delavcev zaposlena zgolj začasno.

ŠTUDENTSKI OBVESILNIK

V soboto ne zamudite festivala Topografije zvoka 2017, ki bo potekal vse do naslednje srede po različnih lokacijah v Ljubljani, predvsem pa v Galerji Škuc. Na festivalu sodelujejo Bogdana Herman, Ida Hiršenfelder, Katarina Radaljac, Saša Sačal, Sorrel Hays.

V Škofji Loki se bo isti dan, v soboto, 30. septembra, dogajala Kulturbla v Ostrigi, ki jo organizatorji oglašujejo kot ‘nekaj novega, svežega, potencialno samo zmerno dolgočasnega’. Gre za nekakšen kulturni večer, ki ga v sklopu projekta Misel ustvarja smisel prireja KD Grable v sodelovanju z Zavodom O in KŠŠ.  Dogodek se začne ob 20.00.

V petek, 29. septembra, bo potekal že omenjen Študentski okoljski simpozij z začetkom ob 9. jutranji uri v veliki dvorani Fakultete za družbene vede.

 

Z zadnjimi dihi poletja je članek spisala Zala.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.