V preteklem tednu so poslanske skupine SDS, NSi in SNS ponovno obudile vprašanje financiranja zasebnih šolskih zavodov. Natančneje, omenjene skupine pripravljajo predlog ustavne pritožbe zoper premierja Marjana Šarca zaradi nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne določbe glede financiranja zasebnega šolstva. SDS in druge poslanske skupine si že od decembra 2014 prizadevajo za udejanjanje odločbe Ustavnega sodišča, ki je pravna podlaga za izvedbo unikatnega 100-odstotnega financiranja javnega programa zasebnih osnovnih šol.

Spomnimo, da je do konca leta 2014 veljalo, da so zasebne osnovne šole ter zavodi financirani 85-odstotno. Tako financiranje naj bi pomenilo, da starši iz lastnih žepov krijejo nadstandardni program oziroma program, ki sledi partikularnim vzgojno-izobraževalnim interesom posamezne ustanove. Leta 2014 je Ustavno sodišče pritrdilo zahtevi po polnem financiranju zasebnih zavodov.

Poslanska skupina SDS je v preteklem mandatu štirikrat vložila novelo Zakona o organizaciji in financiranju izobraževanja, s katerim bi se področje financiranja tudi dejansko uredilo. Vlada je 22. novembra letos sporočila, da nasprotuje predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju, saj je po njihovem prepričanju le delno urejanje problematike financiranja šol neprimerno. Vladi seveda pritrjuje tudi ministrstvo za finance, ki opozarja na finančne posledice sprejema novele zakona.

V ponedeljek, 10. decembra, se je o financiranju izobraževanja izrekal tudi Sindikat SVIZ. Natančneje, glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je na ministra naslovil pisno vprašanje o zagotavljanju ustreznega financiranja študijske dejavnosti, visokošolskih zavodov, cene raziskovalne ure, povišanja vrednosti projektov in cene programa srednjega šolstva po nedavno sklenjenem stavkovnem sporazumu med SVIZ-om in Vlado RS. Sindikat je v sodelovanju z javnim sektorjem z zahtevami po boljšem financiranju organiziral več stavk in shodov.

Pestro je tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije, kjer so se nedavno uspešno zaključila pogajanja o dvigu plač in financiranju. Stavko na univerzah je vodil Visokošolski sindikat v sodelovanju s Koordinacijo strokovnih odborov pod vodstvom Jakoba Počivavška. Sindikat je dosegel zvišanje plač vseh javnih uslužbencev, nekatere nove pravice, na primer odpravnino pri upokojitvi, ter jubilejno nagrado. Visokošolski sindikat je zagotovil še dodatno financiranje javnih zavodov.

Trenutni šolski minister Jernej Pikalo je pred nedavnim sporočil predlog razrešitve glavnega Inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport Tomaža Rožmana. Predlog razrešitve je posledica nepravilnosti, ugotovljenih v zvezi z zasebnim vzgojno-varstvenim zavodom Kengurujčki. Izjava ministra za izobraževanje Jerneja Pikala:

IZJAVA

Sledi kratek pregled pomembnejših žarišč študentskih protestov v tem tednu.

Pretekli teden so se na Madžarskem delavskim protestom proti višanju števila dovoljenih nadur pridružili tudi študentje. Navdih za priključitev k protestom so bili francoski študentje. Po njihovem vzoru so postali rumeni jopiči znak protestov tudi na Madžarskem. Tam so se shodi začeli po objavi predloga novele zakona, ki bi delodajalcem omogočal, da od zaposlenih zahtevajo 400 dodatnih nadur letno. Če bi bil zakon sprejet, bi to pomenilo dodatnih osem delovnih ur na teden oziroma dodaten delovni dan.

Da protestirajo francoski dijaki in študentje, ki so se pridružili protestnikom v rumenih jopičih, ni presenetljivo. Dijaki, katerih protesti so milejši od vsesplošnih protestov, so ogorčeni zaradi reforme francoske mature. Reforma bi prinesla spremembe glede izbranih predmetov, poznavanje katerih sestavlja baccalaureat [bakalaurat]. Doslej so bili predmeti, vključeni v bac, znanost, literatura ali družbene vede.

V Egiptu so rumene jopiče nehali prodajati.

Protestirajo tudi študentje v Albaniji, v Tirani. Protestniki se zbirajo in združujejo pod sloganom “Ko je nepravičnost zakon, je upor dolžnost”. Protesti so odgovor na visoke šolnine, nizko kakovost poučevanja in pomanjkanje šolske infrastrukture. Največji revolt je povzročila odločitev vlade, da je za ponavljanje izpitov potrebno plačilo petih evrov na kreditno točko. Večina izpitov ima težo šestih kreditnih točk, kar pomeni, da je za ponavljanje izpita treba plačati med 30 in 45 evri. Povprečna albanska plača je 45.539 albanskih lekov oziroma 330 evrov.