Po treh tednih, v katerih smo se študentje in profesorji ravno navadili na hibridni študijski model in v katerih so fakultete investirale v nakup spletnih kamer, stojal, razkužil, pleksi stekl in podobnega, se ta ukinja. Po priporočilu rektorja Univerze v Ljubljani in pozneje še vlade se študijski proces v veliki meri seli na splet. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, je fakultetam priporočilo, naj  študijsko dejavnost do konca novembra izvajajo v živo zgolj, ko gre za vaje ali prakso. Prehajanje študentov med posameznimi statističnimi regijami pa je dovoljeno, če imajo potrdilo, da gredo na vaje. 

Zaenkrat kaže, da bodo zdravi študentje in dijaki lahko ostali v študentskih in dijaških domovih. Vprašanje pa je, ali se bo ob ponovni razglasitvi epidemije spet razmišljalo o sprejetju Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki je marca med drugim prepovedoval zbiranje ljudi v dijaških in študentskih domovih. Študentski dom Ljubljana je sprejel izredna navodila, ki določajo, da je v primeru potrjene okužbe stanovalec izolacijo dolžan izvajati doma, na naslovu svojega stalnega prebivališča, oziroma v skladu s protokolom zdravnika. Pri tem so izjema le tuji študentje, ki stalnega prebivališča v Sloveniji nimajo. Prav tako je zaradi razmer začasno prekinjeno izvajanje  vselitev in preselitev. 

Nič bolje od študentov pa je niso odnesli osnovnošolci in srednješolci. Vlada je odločila, da bo pouk na daljavo od današnjega dne naprej potekal tudi za učence od vključno 6. razreda in dijake. O razlogih za to odločitev v Odmevih poroča ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec.

IZJAVA

Kustec je odločitev za določene ukrepe utemeljila na podlagi zagotavljanja enakih možnosti za vse učence.

IZJAVA

Že od marca se sprašujemo, ali je temu res tako. Dvom v uspešnost študija na daljavo in enake možnosti je upravičen, saj smo že od začetka dogajanja priča raziskavam z nereprezentativnimi rezultati, zapisom, izjavam in drugim pozivom posameznikov, organizacij in združenj. O raziskavi, ki sta jo v obliki spletne ankete ob koncu spomladanskega kroga izobraževanja na daljavo organizirala Ministrstvo za izobraževanje in Zavod za šolstvo, je junija pisal direktor Pedagoškega inštituta Igor Žagar Žnidarši. Opozoril je na nereprezentativnost rezultatov, saj so anketo reševali tisti, ki so se za to odločili iz lastnega vzgiba. Šlo je torej za tiste, ki imajo boljši dostop do računalnika in interneta ter večjo motivacijo za šolanje na daljavo.

Štiri mesece po izpostavitvi problema, povezanega z raziskavo, je vlada zavrnila soglasje za imenovanje Igorja Žagarja Žnidarščiča na mesto direktorja Pedagoškega inštituta, v nadaljevanju PI, ki ga je za naslednje petletno obdobje soglasno izvolil Upravni odbor PI. Na PI poudarjajo, citiramo, “da gre za že tretji poizkus politične podreditve Pedagoškega inštituta s strani katere od Janševih vlad”. 12. oktobra je bila na Filozofski fakulteti v Ljubljani organizirana novinarska konferenca, kjer je bila predstavljena izjava nasprotovanja samovoljnemu ravnanju MIZŠ in vlade. Vlado in resorno ministrico pozivajo, da svojo odločitev bodisi utemeljita s prepričljivimi argumenti ali pa jo spremenita in direktorju, ki ga je imenoval upravni odbor, izdata potrebno soglasje. Izjava je v obliki peticije dostopna tudi za individualne podpisnike. 

Poglejmo še polje študentske politike. V sredo, 14. oktobra, so potekale volitve v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in v upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov. O poteku in neuradnih rezultatih volitev smo poročali v oddaji Kaj pa univerza. Zaradi neodzivnosti pristojnih organov Študentske organizacije pa o uradnih rezultatih še ne moremo poročati. 

Koronakriza je prizadela številne, med katerimi ostajajo nevidni predvsem otroci. V ponedeljek, 5. oktobra, se je začel Teden otroka, povezan s tridesetim rojstnim dnevom TOM-telefona. Letošnje geslo je bilo: “Odgovor je pogovor”. Na TOM-telefonu vsako leto sprejmejo več kot trideset tisoč klicev otrok in najstnikov v stiski. Ta se je zaradi epidemije in ukrepov pri marsikomu še povečala in tako je v zadnjih mesecih močno naraslo tudi število klicev. Klicatelji imajo težave predvsem s samopoškodbami, samomorilnimi mislimi, tesnobo ter spletnim nasiljem.

Na kratko poglejmo še čez mejo.

Univerza na Dunaju je zaradi zagotavljanja varnostne razdalje med študenti za mesec oktober najela cerkev Votivkirche, kjer so uredili wi-fi, ogrevanje in sanitarije. Cerkev bo za univerzo rezervirana med 9. in 18. uro, pred in po tem pa bo ostala dostopna vernikom in turistom.

V Italiji strmo narašča število okužb, zato vlada zaostruje ukrepe. V Neaplju so izbruhnili protesti proti zaprtju šol v deželi Kampanja. Protestniki so se zbrali pred sedežem deželne vlade v Neaplju in poudarjali, da gre za črni dan za italijansko šolstvo.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK 

Vsem članom Narodne in univerzitetne knjižnice so odslej v mobilni aplikaciji Audiobook na voljo tudi zvočne knjige. Mobilno aplikacijo lahko naložite iz trgovine Google Play, App Stora ali na povezavi, ki je objavljena na spletni strani: https://audibook.app/. 

Za študente in študentke Univerze v Ljubljani je urejena uporaba videokonferenčnega sistema Zoom. Licence so zakupljene za obdobje treh let in omogočajo neomejeno število sočasnih srečanj. Dostop do programske opreme je mogoč preko spletne strani: https://uni-lj-si.zoom.us/. 

TOM-telefon vabi nove prostovoljce za svetovanje, ki bo potekalo v treh oblikah: preko klepetalnice, telefona in e-pošte. Ponuja pa tudi možnost rednih supervizij in izobraževanja svetovalcev. Informativni sestanek za nove prostovoljce bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 16.00 v prostorih Zveze prijateljev mladine Slovenije. Za prijave in dodatne informacije pišite na: @email .