V sredo so na 29-ih fakultetah Univerze v Ljubljani potekale študentske volitve. Študentje smo lahko volili svoje predstavnike tako na ravni fakultete kot na ravni študentskega zbora. Poleg treh že vzpostavljenih skupin oziroma študentskih strank, torej Modrih, Povezanih in Zagona, so za študentski zbor kandidirale tudi nekatere nove, neopredeljene liste. Zgolj na petih fakultetah je bilo mogoče izbirati med več kot eno študentsko stranko za študentski zbor, torej je imela od skupno slabih 40 tisoč študentov možnost dejanske izbire samo petina. Z drugimi besedami: okoli 30 tisoč študentov je imelo na glasovnicah na izbiro samo eno stranko, ki je ponujala svoje poslance za študentski zbor.

Začasni rezultati volitev bodo objavljeni danes po peti uri popoldne. Kako pa so volitve potekale in kakšni so neuradni rezultati? Volilna komisija, Modri, Povezani in celo vodstvo ŠOU so zaviti v molk že od začetka predvolilnih kampanj in nam na številna novinarska vprašanja ne odgovarjajo. Obenem so to predstavniki študentov, ki upravljajo s tremi milijoni evrov in pol študentskega denarja letno. Kot je razvidno iz njihove neodzivnosti, niso pripravljeni komunicirati z javnostjo v edinem času v letu, ko je študentom omogočeno odločati vsaj o tem, kdo bo odločal o zajetni vsoti študentskega denarja. K tej vsoti namreč prispeva vsak od nas, ko dela prek študentske napotnice. V taki klimi je govoriti o čem takem, kot je participatorni proračun ŠOU, za vodilne v organizaciji več kot očitno znanstvena fantastika.

Od volilnih inšpektorjev smo dobili informacijo, da je dokumentacija po štetju na fakultetah romala na Kampus na sekundarno štetje, volilna komisija pa je obravnavala tudi pritožbe. Teh sicer ni bilo veliko, saj sami inšpektorji med volitvami na vsaki od več kot 20-ih lokacij nimajo časa ostati več kot slabe pol ure, zato sami ne uspejo zabeležiti čisto vsega dogajanja na volitvah. Kljub temu so opazili, da skrinjice, v katere študentje oddajajo glasove, sprva niso bile zapečatene, kar so na fakultetah hitro popravili. Poleg tega so opazili, da je bilo na eni od fakultet, ki spadajo med večje enote in imajo zato lahko v študentskem zboru dva, ne le enega poslanca, na glasovnicah zmotno napisano, da je mogoče voliti zgolj za enega kandidata.

Poleg inšpektorjev je pritožbe sprejemala tudi predsednica volilne komisije Nina Bjelica, ki se nam na vprašanja že nekaj tednov ne odziva. O tem, kako se je volilna komisija odločila v primeru pritožb, zato ne moremo podati informacije. V splošnem smo od volilnih inšpektorjev dobili oceno, da so bile letos volitve mirnejše kot običajno, kar je mogoče pripisati dejstvu, da ni bilo konkurence na Filozofski fakulteti, kjer so boji med skupinami v preteklosti vodili v disciplinske ukrepe, prijave na policijo in prepovedi približevanja.

Pri štetju glasov se je na nekaterih fakultetah pojavilo vprašanje, kako šteti glasovnico, na kateri je nekdo obkrožil listo in nato določene kandidate – obkrožil naj bi namreč ali listo ali posamezne kandidate. To vprašanje se po izkušnjah volilnih inšpektorjev pojavlja na vsakih volitvah, zato se sprašujejo, kako to, da še ni dokončno razrešeno. Obstaja namreč pravno načelo: več vključuje tudi manj, manj pa ne vključuje več. Uporablja se denimo pri državnozborskih volitvah. Kljub temu je na vsakih volitvah pri tem nepotrebnem vprašanju volilnim odborom na fakultetah prepuščena odločitev, ali bodo takšne glasovnice brez kontinuitete pravil razveljavili ali upoštevali.

Prav s takimi vprašanji so se soočali na Fakulteti za družbene vede, kjer je nova skupina Zebre kandidirala proti Modrim. Fakulteta za družbene vede namreč velja za nekakšno trdnjavo Modrih, zato je pomenljivo, da se je opozicija tokrat še najbolj približala zmagi, a jo je od nje ločilo okoli 10 glasov. Več pove Tim Krhlanko iz skupine Zebre.

Letos je med prizorišči ostrejših bojev sicer mogoče omeniti Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer so se Modri postavili nasproti Zagonu. Poslanska skupina Zagon je v preteklem mandatu štela pet članov, kar je spodnja meja, pri kateri je še mogoče sestaviti poslansko skupino. Če bi Modrim uspelo prevzeti stolčke na Fakulteti za kemijo, bi Zagon izgubil možnost tvoriti poslansko skupino, toda neuradni rezultati volitev kažejo, da se to letos ne bo zgodilo. Več pove Sarah Tkalec, članica poslanske skupine Zagon.

Štiri fakultete, med njimi Fakulteta za farmacijo, volitev niso dovolile v svojih prostorih, zato jih je ŠOU prestavil na Kampus. Luka Stegne, kandidat opozicijske skupine Lil Pharma, ki na letošnjih volitvah ni vstopila v študentski zbor, opiše potek volitev.

Volitve so se na Kampus prestavile tudi za Fakulteto za računalništvo in informatiko – več o tamkajšnjem dogajanju pove Urban Suhadolnik, kandidat skupine Admin admin, ki se je po robu postavila Povezanim pod imenom Friki.

Na koncu so imeli v skupini Admin admin enega kandidata za fakultetno študentsko organizacijo, ki je prejel enako število glasov kot dva kandidata iz drugih skupin, kar je volilni odbor rešil kar z žrebom.

Naša univerzitetna redakcija skratka nestrpno čaka, da se volilna komisija ozre po Zakonu o medijih in ugotovi, da mora naša vprašanja ali zavrniti dan po tem, ko jih prejme, ali pa nam poslati odgovore najkasneje v sedmih delovnih dneh. Sicer se bomo tudi sami primorani zateči k pritožbam.

*

Popravek, vezan na 4. odstavek prispevka: "Neresnične navedbe o delu Volilne komisije ŠOU v Ljubljani"

"Organ Volilne komisije in s tem trenutna predsednica Volilne komisije Nina Bjelica na vsa vprašanja, ki zadevajo redne volitve, odgovori pravočasno in v zakonskem roku (po 45.členu Zakona o medijih), torej Volilna komisija je kot organ odziven in deluje v skladu z akti in pravnimi predpisi. Volilni inšpektorji niso pristojni za sprejemanje pritožb kakor tudi ne predsednica Volilne komisije, ampak se pritožbe naslovljene na organ Volilne komisije obravnavajo na seji organa, torej skupaj z vsemi člani Volilne komisije."

Nina Bjelica

Predsednica VK ŠOU v Ljubljani