Predavanja so se zaključila in končno se je, tokrat pa res za vse študente, ki mislijo na univerzi kaj narediti, začelo študijsko obdobje. Namesto pivskih se praznijo police z energetskimi pijačami, kavo in newagerskim zelenim čajem, prerivanje v vrsti pred nočnimi klubi pa so zamenjali jutranji boji za stol v čitalnicah knjižnic. Še poletje se je odločilo, da solidarnostno počaka s svojim vročinskim valom. Tako lahko brez skušnjav buhtijo možgančki, prihodnost naše globalne družbe. Ali ima vse to naše govoričenje sploh še smisel, če imajo pa vsi čepe v ušesih?

Razen političnega boja starih mačkov in njihovih votlih mjavov je vse obmolknilo v nekakšni živčni puščavski wildwestovski tišini. Iz tesnobnega občutka so nas za trenutek rešili turški študenti pri nas na izmenjavi, ki so v ponedeljek organizirali solidarnostni shod protestnikom v Turčiji, o čemer smo že poročali. Torej, ker poročanje o živčnih zlomih in novih luknjah na želodcih pač ni po modi, smo se po novice odpravili v tujino.

V ponedeljek so protestirali tudi v zvezni državi ZDA Pensilvaniji. Tamkajšnje srednja šola se je odločila, da bo outsourcala svoje tako imenovane paraprofesionalce oziroma inštruktorje dodatne pomoči, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami. V luči varčevalnih ukrepov bo šola tako privarčevala nekaj denarja na račun nudenja enakih možnosti za uspešnost teh otrok.

Iz ZDA se selimo na Filipine, kjer so študentje, prav tako v ponedeljek, začeli z množičnimi protesti proti zvišanju šolnin tamkajšnjih privatnih univerz. Protestniki menijo, da šole ne bi smele neupravičeno zviševati šolnin. Pozivajo pravnike, naj zakonodajno povečajo nadzor nad zapovedovanjem višin šolnin in s tem zaščitijo mlade. Ob tem pa gre tudi za upor novim vladnim napovedim dodatnih finančnih rezov sredstev, namenjenih javnemu visokemu šolstvu. Opozarjajo na obupanost mladih ob nedavnem dogodku samomora študenta privatne univerze kot posledice njegove nezmožnosti plačila šolnine. Za junij napovedujejo še več protestnih akcij.

Na Šrilanki so bili v soboto hospitalizirani štirje študentje zaradi znatnega poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja zaradi gladovne stavke. Z njo so začeli prejšnji teden, ko so prepovedali vsa študentska združenja na univerzitetnem kampusu. To je sprožilo množične proteste študentov univerze v podporo hospitalizirani četverici. Z javnim shodom so blokirali tamkajšnjo glavno prometnico, kar je pripeljalo do silovitejšega spopada s policijskimi enotami. Aretirani so bili štirje protestniki. Protestniki pozivajo vlado, naj razreši vprašanje študentskih združenj. Ukinjena so bila, ker so imela v rokah precejšnjo politično moč in so bila tudi podprta z večjimi političnimi strankami, še posebej z marksistično JVP.

O spopadih protestnikov z državnimi organi represije pa poročajo tudi iz Sydneyja. Tamkajšnji akademiki stavkajo že od marca, ko se je prekinil dialog z menedžmentsko službo univerze. Stavkajoči so se v včerajšnjih jutranjih urah protestno posedli pred vhod v univerzo, zahtevajoč ponovno odprtje pogajanj o pogodbenih zaposlitvenih določilih. Policija je protestnike s kraja dogodka odstranila s silo, 11 udeležencev pa je bilo aretiranih. Po mnenju mnogih nepotrebno nasilje je policija opravičila s tem, da naj bi protestniki s svojo blokado ogrožali varnost tistih, ki so želeli vstopiti v univerzo.

V nigerijski zvezni državi Kogi so s prvim junijem začeli stavkati učitelji osnovnih šol. Stavkajo zaradi slabih razmer v nigerijskem šolstvu in ker se učiteljem ne izplačuje niti pripadajoče in že tako borne minimalne plače. Tamkajšnji učitelji se tako borijo za lastno preživetje v revščini, poleg tega pa delujejo v nevzdržnih delavnih pogojih, pogosto v razredih s po 150 učenci. S paralizacijo izobraževalnega sektorja in popolno prekinitvijo dialoga poskušajo prisiliti vlado, da pristane na njihove minimalne zahteve.

Na šestem srečanju Global University Summit v Londonu med 29. in 30. majem so dorekli devet priporočil združenju G8, v katerih jih pozivajo k vključitvi akademske sfere v reševanje gospodarske krize. S pozivom želijo, da v G8 prepoznajo, da se načela svobodnega trga da aplicirati tudi na ideje in znanje. Čeprav je fokus poziva v smeri finančne stabilizacije akademskega prostora, s čimer bi laže izvajali razvojno-raziskovalni proces, se s tem potrjuje vstopanje neoliberalnega diskurza v ta prostor, s čimer akademije spodkopavajo lastno avtonomijo.

V leipziški univerzi so sprejeli nov statut, v katerem so zapisali, da bodo odslej uporabljeni samo še nazivi v ženski obliki. Rektorica tamkajšnje univerze je pojasnila, da bodo opombe v statutu pojasnjevale, da se ženske oblike nazivov nanašajo tudi na moške. Visokošolski senat je spremembe sprejel, statut pa bo stopil v veljavo, če ministrstvo za visoko šolstvo nemške zvezne dežele Saške v roku štirih mesecev ne bo zahtevalo sprememb. Na univerzi v Leipzigu bodo tako na primer za moške profesorje od zdaj uporabljali naziv profesorica.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Študentski obvestilnik

//////////////////////////////////////////////////////////////

Za danes ob 6. uri popoldne je bila na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani sklicana 12. redna seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je tudi situacija in prihodnost Zavoda K6/4 ter glasovanje glede predloga spremembe poslovnika ŠOU, ki se nanaša na izvedbo študentskega referenduma. Več o tem nam bo povedal generalni sekretar opozicijske stranke Miha Kosi:

//////////////////////////////////////////////////////////////

//////////////////////////////////////////////////////////////

18. junija bo potekalo glasovanje za novega rektorja Univerze v Ljubljani. Soočenju kandidatov prof. dr. Jožefa Duhovnika in prof. dr. Ivana Svetlika ste lahko prisluhnili v včerajšnjem večernem programu Radia Študent, katerega posnetek lahko zamudniki v kratkem pričakujete na spletni strani radia. Danes pa soočenje pripravljajo v okviru Svobodne Univerze. Prenos v živo si lahko ogledate ob 20. uri na TV SU.

Mačjemu zboru v puščavi se je za vas priključila Maruša.