Na začetku meseca smo poročali o primeru ptujske Osnovne šole Olge Meglič, ki je svoje čistilke prezaposlila na zasebni servis. Prejšnji teden pa je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, v nadaljevanju SVIZ, objavil zahtevo več področnih sindikatov in organizacij za neposredno zaposlitev vseh zunanjih čistilcev, varnostnikov, kuharskega in drugega šolskega osebja v javnem sektorju. Dogajanje, ki je spodbudilo nastanek poziva, pojasni Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki je ena izmed podpisnic.

Izjava

Sedem let po sprejetju Zakona za uravnoteženje javnih financ so nekateri od postavljenih varčevalnih ukrepov ukinjeni. Spremenile so se tudi določbe Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019. Sindikati v objavi navajajo, da je država javnim zavodom, ki se odločijo za zaposlitev »outsourcanih« delavcev, pripravljena prerazporediti vire iz področja splošnih stroškov delovanja, iz katerih se financira na primer čiščenje, med sredstva za zaposlovanje. Kljub temu je najemanje zasebnih izvajalcev po besedah Lukića še vedno razširjeno

Izjava

Odzvali so se tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju MIZŠ. V izjavi za javnost so zapisali, da se zavedajo potencialnih nevarnosti »outsourcinga« podpornih storitev, kot pristojen organ pa navajajo Ministrstvo za javno upravo. Omenjene storitve so namreč centralizirane v okviru tega ministrstva, ki izvaja tudi postopke javnega naročanja teh storitev. Na MIZŠ ocenjujejo, da je zaradi takšne centralizacije kakovost storitev nižja, saj Ministrstvo za javno upravo nima ustreznih informacij o potrebah posamezne ustanove. Položaj delavcev dodatno otežujejo pogoste menjave izvajalcev in manjše število zaposlenih. MIZŠ je Ministrstvo za javno upravo pozval k sistemski ureditvi, ki bi delavcem, ki podporne storitve redno izvajajo v organih državne uprave in v javnem sektorju, tam zagotovila redno zaposlitev. Dopis s predlogom, naj za izvajanje nalog čiščenja in drugih podpornih aktivnosti zaposlijo javne uslužbence in dejavnosti ne prenašajo na zunanje izvajalce, je ministrstvo naslovilo tudi na javne zavode in druge institucije s področja vzgoje in izobraževanja.

V ponedeljek in torek se je glavni odbor SVIZ-a sestal na vsakoletni spomladanski seji. Na srečanju so oblikovali stališča sindikata o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, v nadaljevanju ZSPJS, in opredelili svoja stališča v zvezi z napovedanimi spremembami vzgojno-izobraževalnega sistema in oblikovanjem nove Bele knjige. V sporočilu za medije je sindikat v zvezi s spremembami ZSPJS napovedal podporo zmanjševanju razlik pri osnovnih plačah javnih uslužbencev, ki opravljajo primerljivo delo, in razlik pri plačah, ki izhajajo iz razlik pri napredovanju v plačne razrede in nazive. Izrazili so nasprotovanje prerazporejanju obstoječih sredstev za plače za delovno uspešnost, češ da morajo biti sredstva zagotovljena s svežim denarjem, zavračajo pa tudi uvajanje negativne delovne uspešnosti. Potrdili so tudi pogajalski predlog višin regresa za posamezne kategorije zaposlenih, ki ga je pripravila Konfederacija sindikatov javnega sektorja. Ta za leto 2019 predvideva regres za letni dopust v višini 1300 evrov bruto za javne uslužbence, katerih osnovna plača ustreza 18. ali nižjemu plačnemu razredu, 1200 evrov bruto za 19. do vključno 26. plačni razred ter 1000 za uslužbence v 27. ali višjem plačnem razredu.

Fundacija Študentski tolar, ki deluje pod okvirom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, je za socialno ogrožene študente razpisala denarno pomoč v skupnem znesku 40 tisoč evrov. Do denarne pomoči so upravičeni študenti ali pavzerji 29 visokošolskih ali višješolskih zavodov, ki so članice Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Posameznik lahko dobi denarno pomoč v enkratnem znesku v vrednosti med 400 in 600 evrov. Predsednik Fundacije Damjan Vinko pojasni statistiko podeljevanja denarne pomoči.

Izjava

Vinko pojasni še razloge, zaradi katerih se študentje odločijo zaprositi za denarno pomoč.

Izjava

Nadaljujemo v tujini, kjer se v glavnem mestu Maroka nadaljujejo protesti učiteljev, ki zahtevajo pogodbe za nedoločen čas in boljše pogoje za delo, opozarjajo pa tudi na vse višje cene življenjskih potrebščin. V nedeljo je bilo na ulicah okrog 10 tisoč učiteljev, ki so proteste nadaljevali le nekaj ur po tem, ko je policija z vodnimi topovi skušala razpustiti nočno demonstracijo. Proteste, ki sicer po različnih maroških mestih trajajo že tri tedne, organizirajo predvsem mlajši učitelji, ki so zaposleni na pogodbah za določen čas. Pogodbeno zaposlovanje je v maroški izobraževalni sektor leta 2016 uvedla takratna vlada pod predsednikom Abdelilahom Benkiranom. Ena izmed določb pogodbe omogoča šolam, da učitelja odpustijo 30 dni po obvestilu o odpovedi delovnega razmerja. Prav tako pa učiteljem po podpisu pogodba prepoveduje iskanje drugega delovnega mesta za nedoločen čas. Čeprav imajo po besedah vlade učitelji, zaposleni za določen čas, enako začetno plačo kot drugi učitelji in s tem pravico do napredovanja, beleženja delovne dobe in nekaterih drugih socialnih ugodnosti, protestniki zahtevajo pogodbe za nedoločen čas ter enake ugodnosti in pogoje upokojevanja kot drugi javni uslužbenci.

V indijskem mestu Pune pa so protestirali starši učencev na osnovni in srednji šoli Amanora School. Protestom je v četrtek sledila izključitev skoraj 500 učencev. Vzrok za nezadovoljstvo staršev je zvišanje šolnin, za katerega  trdijo, da je ilegalno in v neskladju z regulativnimi normami, ki jih določa zakon o izobraževanju. Opozarjajo, da je šola znana po prikrojevanju poslovnih knjig z namenom zavajanja vladnih organov, dvomijo pa tudi v legitimnost združenja staršev in učiteljev, ki je po besedah šole potrdilo višino šolnin. Šola obtožbe o nelegitimnosti šolnin zavrača in razlaga, da so bili izključeni le učenci, ki v zadnjih dveh šolskih letih niso v celoti poravnali stroškov. Starši so svojo pritožbo naslovili tudi na pristojnega ministra za izobraževanje tamkajšnje zvezne vlade in obljubili, da bodo poravnali šolnine v višini, ki jo bo določilo ministrstvo.

Študentski obvestilnik

Do konca marca bo v Cankarjevem domu ter na drugih prizoriščih po Sloveniji potekal 22. Pripovedovalski festival, ki bo gostil pripovedovalske nastope in izobraževanja priznanih evropskih pripovedovalcev ter pripovedovalske dogodke za otroke in odrasle v izvedbi domačih pripovedovalcev. Danes ob 20. uri bo dogodek Ob vrelcih bajanja ob 100. obletnici rojstva etnologa Milka Matičetovega posvečen njegovi bogati zapuščini ljudskih pripovedi.

Kooperativa THD, projekt Udesin in Vodnikova domačija Šiška v četrtek, 28. marca, ob 19h vabijo na čitalnico z naslovom Mladi za okoljsko pravičnost. Dogodek bo del celoletnega cikla pogovorov na temo aktualnih družbenih situacij ter novih umetnostnih, političnih in znanstvenih praks, potekal pa bo na Vodnikovi domačiji.

 

Novice je pripravila vajenka Lucija