Akademskih 15 študentskih sob
Današnjih Akademskih 15 primerno bližajočemu se dnevu žena začenjamo z novico o izvolitvi ženske predsednice. Potem ko je Klemen Peran predčasno zaključil svoj mandat predsednika Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU, zaradi začetka svojega mandata predsednika Študentske organizacije Slovenije, v nadaljevanju ŠOS, je bila na mesto predsednice ŠOU izvoljena Mubina Vrtagić. Na njeni prejšnji poziciji v ŠOU jo je nasledil Kristjan Kos, preostanek predsedstva pa ostaja enak, kot je bil izvoljen novembra 2018.
Klemen Peran se na svoji novi funkciji najprej spoprijema s stanovanjsko problematiko študentov. Prejšnji teden je ŠOS na svoji spletni strani objavil odziv na težave študentov, ki so zaradi pomanjkanja postelj v študentskih domovih in neugodnih razmer na najemnem trgu pristali v hostlih, kjer plačujejo turistično in promocijsko takso. Navajajo, da v študentskih domovih trenutno biva 15 odstotkov študentov, ena tretjina pa mora stanovanja iskati pri zasebnikih, pri čemer se sooča s pomanjkanjem najemniških stanovanj in visokimi najemninami. ŠOS v izjavi opozarja na primanjkovanje javnih najemnih stanovanj, težavo pa vidi tudi v oddajanju stanovanj preko spletnih platform, kot je Airbnb.
Prezaseden je tudi koprski dijaški in študentski dom. Na čakalni listi je trenutno še 60 dijakov, med poletnimi počitnicami pa se sobe študentov oddajajo turistom. Kljub temu se marca začenja prenova doma, dela pa bodo predvidoma končana šele leta 2023, saj bodo prenavljali vsako nadstropje posebej.
V okviru množice dogodkov ob bližajočih se volitvah v Evropski parlament je na to temo v Državnem zboru potekala tudi javna tribuna z dijaki. Ti opozarjajo na slabo politično angažiranost vrstnikov, a se težav ne bi lotili z uvedbo obvezne udeležbe na volitvah, saj je kaj takega nemogoče v demokratični družbi. Kristijan Briški, predsednik Dijaške organizacije Slovenije, v nadaljevanju DOS, meni, da bi apatičnost lahko rešili z uvajanjem državljanske vzgoje v srednje šole. Vprašali smo ga, zakaj se mu uvedba novih vsebin zdi potrebna.
Prejšnji teden smo poročali o Republiškem odboru Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, ki je vodstva šol pozval, naj na ministrstvo ne pošiljajo evidenc za izplačevanje nadomeščanj. Skupaj z Zvezo srednjih šol in dijaških domov Slovenije nasprotujejo izplačevanju nadomeščanj na tedenski ravni. Zakaj, pojasni predsednica zveze Frančiška Al-Mansour.
V Sindikatu vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju SVIZ, na drugi strani opozarjajo, da bi bila takšna rešitev v nasprotju z zakonoma o delovnih razmerjih ter o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki letnega fonda ur učne obveze ne poznata, temveč opredeljujeta le tedensko učno obveznost.
Kljub nasprotovanjem bodo šole, ki so podatke o nadomeščanjih pravočasno vnesle v posebej za to pripravljeno aplikacijo, s tem tednom dobile izplačana prva nadomeščanja, ki so jih izvedle kot pouk. Plačana bodo nadomeščanja za januar, za preostala nadomeščanja, opravljena med septembrom in decembrom, bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zagotovilo denar naknadno.
Na ptujski Osnovni šoli Olge Meglič želijo zaradi optimizacije stroškov svoje štiri čistilke prezaposliti na zunanjega izvajalca, ki bo skrbel za čiščenje šole za dobo treh let. Ravnateljica Helena Ocvirk je za Večer pojasnila, da imajo tako hkrati tudi manj skrbi in obveznosti zaradi bolniških odsotnosti in potrebnih nadomeščanj čistilk ter nabavo čistil. Na odločitev se je odzval tudi SVIZ, ki je izrazil nasprotovanje prenosu storitev na zunanje izvajalce in vodstvo šole pozval k prekinitvi postopka javnega naročanja. V SVIZ-u opozarjajo, da so pretekle izkušnje s čistilnimi servisi že potrdile, da se kakovost opravljenega dela po prehodu k zasebniku ne izboljša, večinoma pa velja, da so delavke in delavci bolj izkoriščani.
Nadaljujemo v tujini, kjer je Univerza Kalifornije prekinila pogodbo z Elsevierjem, največjim svetovnim znanstvenim založnikom. Odločitev so sprejeli, ko po mesecih pogajanj Elsevier univerzi ni bil pripravljen ponuditi nižjih naročnin in prostega dostopa do objav njenih raziskovalcev. Kalifornijska univerza ni prva univerza, ki bi bojkotirala Elsevier, je pa morda največja, saj prispeva skoraj 10 odstotkov znanstvenih objav v Združenih državah Amerike. Prav zato bi njena odločitev lahko predstavljala pomemben korak na poti k odprtemu dostopu do raziskovalnih objav.
Oaklandski učitelji so po sedemdnevni stavki, o kateri smo poročali prejšnji teden, s šolskim okrajem dosegli okvirni sporazum, ki ga je v nedeljo z glasovanjem potrdilo več kot 3000 učiteljev. Sporazum obljublja triodstotni bonus, veljaven za preteklo šolsko leto, 11-odstotno povečanje plače v naslednjih štirih letih ter zmanjšanje razredov za enega učenca do leta 2021 v vseh šolah in za enega na leto v najbolj kritičnih šolah. Delovne obremenitve se bodo zmanjšale za logopede, psihologe in kadrovske strokovnjake. Povišice in bonusov bodo deležni tudi medicinske sestre in nadomestni učitelji. Del dogovora je tudi petmesečna prekinitev postopka zapiranja 24-ih javnih šol, ki ga je oaklandski šolski okraj nameraval izpeljati v naslednjih petih letih. Zapiranje naj bi okraju omogočilo lažje upravljanje s preostankom javnih šol, stavkajoči pa so opozorili, da se s tem predvsem odpira možnost ustanavljanja novih čarterskih šol, ki so sicer privatno upravljane, a vseeno prejemajo javna sredstva.
Stavke pa se nadaljujejo v Kolumbiji. Skoraj 50 dni trajajoči stavki, ki je zajela celo državo, so se prejšnji teden pridružili študentje z 32 javnih univerz, ki zahtevajo več sredstev za javno šolstvo. Demonstracije se nanašajo na finančni primanjkljaj v javnih univerzah in na povišanje cen bencina.
ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
Poročali smo že o javnem pismu študentov arhitekture, ki so opozarjali na sporne prakse arhitekturnih birojev. Danes, šestega marca, bo v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 potekalo drugo srečanje s študenti arhitekture in delavci v arhitekturi. Več o prvem srečanju pove Borut Brezar, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki skupaj s Sindikatom Mladi plus in Sindikatom prekarcev organizira dogodek.
Med 11. in 15. marcem se bo odvijal Teden možganov, tokrat z naslovom Na pragu bolečine. Brezplačna predavanja, delavnice, okrogle mize in filmske projekcije organizirajo študentje v sklopu SiNAPSE, slovenskega društva za nevroznanost.
Pravna fakulteta v sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev v torek, 12. marca, ob 16. uri vabi na predavanje z naslovom »Kršitve mednarodnega prava: primer Palestine«. Predavala bo Virginia Tilley, profesorica političnih znanosti na univerzi Southern Illinois v Združenih državah Amerike.
Novice je pripravila vajenka Lucija.
Dodaj komentar
Komentiraj