Cepljenih 15

Cepljenih 15

Oddaja
24. 8. 2020 - 16.00

Avgusta je skoraj konec, kar pomeni, da se prvi šolski dan osnovnošolcev in dijakov naglo približuje. Tega letos pričakujemo še posebej nestrpno, saj se bo šele zdaj končno razjasnilo, kako bo pouk v novih razmerah sploh potekal. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju MIZŠ, je izdalo publikacijo, v kateri je zbralo navodila za izvedbo pouka v novem šolskem letu. V njej je naznanilo tudi, da v primeru slabše epidemiološke slike hkraten prihod vseh učencev prvega septembra ne bo mogoč. Prvi šolski dan bi torej lahko potekal v dveh delih: dopoldne in popoldne oziroma 1. in 2. septembra. Namenjen bo predvsem seznanjanju učencev z navodili, povezanimi z ravnanjem v koronarazmerah.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je na novinarski konferenci sporočila, da bo pouk potekal po modelu B. Ta predvideva vrnitev vseh učencev v šolo, pri čemer bo treba upoštevati higienske ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Poudarek je predvsem na preprečevanju mešanja med učenci različnih razredov, zato so med drugim predvideli uporabo mask v skupnih prostorih, zadrževanje v učilnicah med odmori, prilagojen urnik rabe prostorov, določene poti gibanja, poseben režim v jedilnicah ter vodenje evidence prisotnosti, tudi za zunanje obiskovalce. Določen pa bo tudi protokol za razkuževanje in vzdrževanje higiene v šoli.

V primeru, da bi bila za učence enega oddelka odrejena karantena, bi vstopil v veljavo podmodel modela B, ki za ta oddelek predvideva pouk na daljavo. Enaki ukrepi, kot jih za šole predvideva model B, pa bodo veljali tudi v dijaških domovih. 

O tem, ali so ukrepi izvedljivi ali ne, smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Škofljica Romanom Brunškom

O težavah, ki jih povzročajo nekateri ukrepi, je povedal naslednje.

Povprašali smo ga tudi, ali meni, da je bila pedagoška stroka v razpravo o poteku izobraževanja v prihodnjem letu vključena v dovoljšnji meri

Kaj pa prihajajoče študijsko leto? MIZŠ, UL, UP, UM, ŠDL o izvedbi študijskega leta.
 / 14. 8. 2020

Kako bo oktobra potekal študij, pa za zdaj še ni jasno. Izobraževalne ustanove se bojda pripravljajo na hibridni sistem, ki bi omogočal tako vrnitev v predavalnice in predavanja po spletu kot tudi direkten spletni prenos predavanj za tiste, ki se jih ne bodo mogli fizično udeležiti.

V obravnavi je predlog zakona o nalezljivih boleznih, po katerem necepljenih otrok ne bi bilo mogoče vpisati v javni vrtec ali v javno sofinanciran zasebni vrtec. Prav tako jih ne bi bilo mogoče vpisati v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet, ki delujejo na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Otroci, ki niso cepljeni, lahko namreč predstavljajo tveganje, da se vrnejo bolezni, ki smo jih že uspeli zamejiti. Omejitev ne bo veljala za tiste, ki se ne morejo cepiti zaradi upravičenih razlogov, temveč le za tiste, ki jim zdravstveno stanje to dopušča, za vpis v osnovno šolo pa predlog ne velja, saj je ta obvezna. Predlog bo v javni obravnavi do konca septembra. 

Ministrstvo za okolje in prostor je podalo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, ki zadeva tudi povečanje razpoložljivih bivanjskih kapacitet na trgu. To vključuje vpeljavo javne najemniške službe, povišanje deleža zadolževanja posameznih stanovanjskih skladov in vpeljavo stroškovne najemnine. To je izrednega pomena tudi za študente, saj jih pogosto pestijo pomanjkanje stanovanj na trgu, prenatrpanost študentskih domov ter previsoke najemnine. Več stanovanjskih kapacitet bi tako pomenilo nižje najemnine ter manjši pritisk na študentske domove. 

Študentska organizacija Slovenije, v nadaljevanju ŠOS, predlog zakona podpira, a poudarja, da ukrepi niso zadostni. ŠOS tako predlaga dodatne ukrepe, kot so zagotovitev dodatnih sredstev za gradnjo novih bivanjskih kapacitet za študente, omejevanje oddajanja nepremičnin v turistične namene ter sprostitev praznih stanovanj, na primer z obdavčenjem praznih nepremičnin. 

Po svetu naj bi krožila lažna sprejemna pisma na Univerzo v Ljubljani. Prejeli so jih večinoma Indijci, ti pa so bili v pismu pozvani k plačilu šolnine na določen bančni račun. Odgovorni na Univerzi v Ljubljani poudarjajo, da njihova pisma tega ne vsebujejo, prav tako pa je treba biti pozoren na morebiten napačen naziv univerze ter napačno zapisan elektronski naslov in naziv rektorja.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je v letu 2016 prvič ustavil sofinanciranje nekaterih šolskih tekmovanj. Te med drugim izvaja tudi Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Na odločitev zavoda se je Zveza pritožila že takrat, nato pa je maja letos Zavod Republike Slovenije za šolstvo objavil javni razpis za sofinanciranje stroškov šolskih tekmovanj v šolskem letu 2019/20. Svoje nestrinjanje so predstavniki Zveze izrazili z dopisom šolski ministrici Simoni Kustec, a odziva še niso dobili. Dobili pa so potrditev sodišča, da je razpis nezakonit. 

V šolo in domov – domov in domov
 / 25. 6. 2020

Pa poglejmo še v tujino. V ZDA bo imelo okoli 75 odstotkov univerz v prihodnjem letu predavanja po spletu. Kljub temu pa na mnogih univerzah višina šolnine ostaja enaka. To je med študenti povzročilo veliko nezadovoljstva, saj menijo, da po spletu ne dobijo kakovostne študijske izkušnje, za katero so plačali. Med študenti je zato hitro zaokrožila peticija za znižanje šolnin. Ponekod so univerze sicer znižale ceno šolnin in bivanja na kampusu, a po mnenju ameriških študentov ne dovolj. 

V Chicagu so starši, združenje učiteljev ter skupnostna združenja dosegli, da je tretje največje šolsko okrožje v ZDA opustilo potencialno katastrofalen načrt za ponovno odprtje šol. Ta je bil zasnovan kot hibridni model, po katerem bi bili učenci v šoli prisotni dva dni v tednu, en dan bi pouk potekal po spletu, dva dneva pa bi bila namenjena samostojnemu delu. Načrt je bil močno kritiziran tako s strani učiteljev kot staršev, saj so oboji menili, da je vrnitev v šole preveč tvegana. V ta namen so organizirali avtomobilski protest, na katerem so zahtevali tudi začasno ukinitev deložacij, denarno pomoč tistim, ki ne morejo delati, ter varstvo otrok zaposlenih. 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Objavljena so prosta vpisna mesta za drugi prijavni rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za prihajajoče študijsko leto. Razpisanih je dobrih devet tisoč vpisnih mest, od tega šest tisoč za redni in tri tisoč za izredni študij. Prijavo na razpisana prosta mesta je mogoče oddati vse do petka, 28. avgusta.

Skupaj z novim šolskim letom pa se bližajo tudi roki za oddajo vlog za štipendije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letos za Zoisove štipendije namenja 500.000 evrov več kot v preteklih letih. Rok za oddajo vlog za dodelitev Zoisovih štipendij za leto 2020/2021 je za dijake ponedeljek, 7. 9. 2020, za študente pa ponedeljek, 7. 10. 2020. Prijave za štipendije za deficitarne poklice pa lahko dijaki srednjega poklicnega izobraževanja oddajo do vključno 25. septembra. 

Fundacija Študentski tolar je skupaj z Znanstveno-raziskovalnim združenjem za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA objavila poziv za dodelitev nepovratne denarne pomoči romskim študentom. Do 10 posameznikov bo upravičenih do enkratnega prejemka, ki znaša do 400 evrov. S tem želijo pripadnike romske skupnosti spodbuditi, da bi se pogosteje odločali za izobraževanje na visokošolski oz. univerzitetni ravni. Rok za predložitev vloge je 9. 10. 2020.

Novičke je spisala Maša. Uvajala jo je Tara. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness