Pozdravljeni v še eni oddaji neuradnega cikla Šolanje od doma. Tokrat bomo delili nekaj odsekov z okrogle mize z naslovom “Izobraževanje na daljavo - izkušnje za prihodnost?”, ki jo je 21. maja organiziral Pedagoški inštitut. Udeleženke in udeleženci so opisali svoje izkušnje, ugotovitve in pomisleke o že izvedenem pouku, ki so ga bili otroci deležni v svojih sobah, če jih le imajo, predvsem pa razmišljali o zelo verjetni možnosti, da se to ponovi še enkrat. Danes bomo slišali nekaj njihovih komentarjev. 

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, krajše SVIZ, Branimir Štrukelj, je uvodoma okaral manjkajočo ministrico za šolstvo Simono Kustec, ki je bila na dogodek sicer povabljena, a se ni odzvala. 

Klara Ermenc Skubic, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije in profesorica na Filozofski fakulteti, je s sodelavko Katjo Jeznik aprila izvedla raziskavo o izobraževanju na daljavo z naslovom “Izkušnje ravnateljev in šolskih delavcev s kriznim izobraževanjem”. Izpostavi nekaj ugotovitev.

Tudi Štrukelj - kot je bila na koncu povedna Ermenc Skubic - poudarja, da bi morali zadnje tri mesece šolskega dela evalvirati ter se bolj strukturirano in celostno pripraviti na vnovično izobraževanje na daljavo. Učiteljice in učitelji so - na primer - dali jasno vedeti, da so delali veliko več kot pred kriznimi razmerami, čemur se bi bilo v bodoče treba izogniti. 

Zaradi negotovosti in vsesplošne zmede, pa so se po besedah Ermenc Skubic učiteljice in učitelji bolj povezali, kar je ena redkih dobrih plati situacije. 

3 meseci izobraževanja na daljavo so v prvi vrsti spremenili način tako poučevanja kot učenja. Od tega pa ne moremo ločiti vsebinskega dela - nekateri otroci so v 3 mesecih usvojili bistveno manj znanj, veščin in spretnosti kot bi jih sicer, velika večina pa je predelala manj snovi, kot bi je v normalnih razmerah, kar samo po sebi ni nujno slabo ali škodljivo, je pa potrebno analize.

Tudi v prihodnje, če oziroma ko se bo šola spet prenesla na dom, bo potrebno ugotoviti in oceniti, kaj zahtevati od otrok, katere vsebine lahko izpustimo in kaj tovrstna redukcija pomeni. Več pove Marjan Šimenc, raziskovalec v Centru za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu in docent za sociologijo edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Da je nujno na novo postaviti cilje predmetov meni tudi Damijan Štefanc, izredni profesor didaktike na oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

Rezultate analize o kakovosti znanja naj bi po besedah ministrice Kustec objavili v prvem tednu julija. Štefanc o težavah, na katere lahko v prihodnje naletimo tudi pri ocenjevanju znanja otrok.

Ponazori s primerom in na elemente oziroma pogoje, ki vplivajo usvajanje znanj, nazorno opozori. 

Šimenc, ki sicer raziskuje tudi koncept filozofije za otroke, pa na okrogli mizi ni zanemaril še dejstva, da se otroci o spremenjenih razmerah verjetno sprašujejo bolj kot odrasli. Meni, da bi šola morala zagotoviti smiseln vpogled v družbeno dogajanje. 

Nujen pogoj za delo na daljavo sta - tudi v nižjih razredih - računalnik in internetna povezava. Digitalizacijo se omenja na vseh ravneh šolstva, že pred pandemijo je bilo o posodobitvi šolskega procesa v smeri tehnologizacije precej govora, izobraževanje na daljavo, predvsem možnost ponovne karantene, pa je delo preko ekranov še spodbudila. Tako Šimenc kot Štrukelj sta izpostavila nevarnost same tehnologije in možnost hitrih, nepoglobljenih in lahkovernih sprememb v procesu digitalizacije šolstva. 

Ministrica Kustec je v preteklem tednu namreč že opozorila na možnost kombiniranega izvajanja pouka za dijakinje in dijake, saj je pričakovati omejitve z javnim prevozom. Zagotovila je tudi, da bodo med poletnimi počitnicami poskrbeli za ustrezno informacijsko-komunikacijsko tehnološko opremljenost vseh otrok, učiteljic in učiteljev. Zavod za šolstvo naj bi v tem času prav tako poskrbel za primerno izobrazbo pedagoginj in pedagogov na področju tehnologije.

Kateri so torej osrednji pomisleki in premisleki za prihodnje šolsko leto glede na komentarje? Prvič: skrb za pravičnost in enake možnosti vseh učencev, da bodo ne glede na izhodišča in družinsko okolje deležni primerne pozornosti in obravnave. Drugič: tako učitelje kot otroke je treba podučiti o rabi tehnologije in poskrbeti, da bodo vse šole tako didaktično kot vsebinsko pod isto streho. Tretjič: kaj za vzgojno-izobraževalni prostor in za otroke pomeni dejstvo, da se bodo verjetno še enkrat soočili z izolacijo, nezmožnostjo replik, odsotnostjo debat, diskusij in pogovorov.

Toliko za zdaj. Pa lepe počitnice! … 

… vam želi Hana.