KRATKIH IN SLADKIH AKADEMSKIH 15

KRATKIH IN SLADKIH AKADEMSKIH 15

Oddaja
17. 7. 2019 - 14.00

Državni zbor je prejšnjo sredo, 10. julija, z 42 glasovi ZA in 36 proti potrdil novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Če obnovimo spremembe, ki naj bi jih uvedla novela, se te dotikajo predvsem obveznega in razširjenega dela programa, ki ga izvajajo osnovne šole. Novela spreminja določila, v katerih je po starem sistemu veljalo, da država financira enotni 85-odstotni delež programa zasebnih osnovnih šol. Po trenutni noveli zakona pa bo državno financiranje obsegalo le obvezni del programa, ne pa razširjenega dela. V ta razširjeni del programa spadajo nadstandardni programi kakor tudi jutranje varstvo, podaljšano bivanje in tako dalje.

Še malo o zasebnih osnovnih šolah in ostalih poletno-vročičnih dogodkih
 / 10. 7. 2019

Novelo, ki jo je predlagal minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki prihaja iz vrst SD-ja, je ta utemeljil na podlagi ustavne odločbe iz konca leta 2014. Sodeč po tej odločbi je trenutna zakonodaja v nasprotju z odstavkom 57. člena ustave, ki pravi: “Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev,” ter da: “Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.” Po tej logiki bodo zasebne šole imele z naslova javnih sredstev financiran le obvezni del programa, kar v primerjavi s prejšnjimi 85-odstotki financiranja sedaj pade na okoli 65-odstotkov.

Pri nas sicer deluje šest zasebnih osnovnih šol. Dan pred tem so se na Trgu republike zbrali njihovi zagovorniki, ki so napovedali, da bodo v primeru sprejetja novele sprožili ustavno presojo. Vendar je glede na potek dogodkov v zadnjem tednu dni videti, da tega ne bo potrebno storiti. Državni svet je namreč v ponedeljek, 15. julija, s 17-imi glasovi ZA in 13-imi PROTI izglasoval odložilni veto na novelo zakona o financiranju izobraževanja. Predlog je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučecem, predstavnikom lokalnih interesov v Državnem svetu, izvoljenim v volilni enoti Jesenice.

O spremembah financiranja državno financiranih zasebnih šol
 / 11. 7. 2019

V okviru Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost in šolstvo je bil samo en član komisije naklonjen vetu, medtem ko jih je bilo ostalih šest proti. Kot pojasnjuje predsednik Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj, gre po njegovem v zasebnem šolstvu za segregacijo, saj na zasebne šole lahko hodijo le tisti, katerih starši to finančno zmorejo. Državni svet je predlog veta na končnem glasovanju podprl.

Po izglasovanem vetu na novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se je ta vrnila na odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, kjer danes poteka ponovna razprava. Takole je sejo odprl prvopodpisani pod predlog veta državni svetnik Bogomir Vnučec.

Izjava

Ker je imela novela pri prvotnem glasovanju v državnem zboru le 42 glasov podpore, za ponovno potrditev pa jih sedaj potrebuje 46, ta po vsej verjetnosti v državnem zboru ne bo sprejeta. Stranke so namreč že vnaprej napovedale, da ne bodo spreminjale svojih glasov.

Od osnovnošolskega izobraževanja gremo k srednješolskemu. Prejšnji četrtek, 11. julija, so bili predstavljeni rezultati spomladanskega roka letošnje mature. Delež uspešnih dijakov je glede na lansko leto večji. Tako pri splošni kot pri poklicni maturi so se letošnji dijaki glede na svoje lanskoletne vrstnike bolje odrezali pri opravljanju mature. Pri poklicni maturi se je prav tako povečalo število zlatih maturantov, teh je bilo 345.

Še ena novica kar se tiče srednješolskega izobraževanja se dotika soglasja staršev polnoletnih dijakov pri vpogledu v ocene in vzgojne ukrepe. Prejšnjo sredo, 10. julija, je državni zbor sprejel noveli zakonov o gimnazijah in o poklicnem izobraževanju. Noveli polnoletne dijake ponovno izenačujeta z mladoletnimi, kar pomeni, da starši dijakov ne bodo potrebovali soglasja dijaka za vpogled v njegovo “redovalnico”.

Noveli prav tako dajeta učitelju možnost, da prepove prisotnost pri uri pouka dijaku, ki bistveno ovira izvajanje pouka. Ponovno se uvaja tudi stopnjevanje vzgojnih ukrepov. Dijaki na gimnazijah bodo lahko izključeni iz šole, če se jim izreče peti ukor, medtem ko bodo dijaki na srednjih poklicnih in strokovnih šolah izključeni že po izrečenem četrtem ukoru. Polnoletni dijaki bodo lahko še vedno zahtevali, da šola staršem določenih podatkov ne razkrije, a le, če mu zaradi tega ne grozi izguba statusa dijaka.

V sredo, 10. julija, je državni zbor prav tako obravnaval novelo zakona o skupnosti študentov. Pri tem so poslanci soglasno podprli dopolnilo, po katerem bo morala Študentska organizacija Slovenije uporabljati pravila računovodstva za javne zavode pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi letnih proračunov.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness