Začenjamo v Albaniji, kjer se študenti Univerze v Tirani borijo proti zvišanju šolnin. Nazadnje so protestno blokirali vhod v politehnično fakulteto. Sicer je akcija del širših protestov, ki nasprotujejo vladni odločitvi, da poviša šolnine. Aktivist Pavjo Gjini iz gibanja Për Universitetin  opozarja, da je dvig šolnin zgolj simptom globljih neoliberalnih družbenih reform:

klik

Protestirajo pa tudi v Združenem kraljestvu. Študenti tokrat od politikov zahtevajo, naj znižajo šolnine, ki so čedalje višje in naj njihovih zahtev ne ignorirajo. Protesti so se začeli v ponedeljek, trajali bodo en teden, zastavljeni pa so kot uvod do večjih protestov po vsem kraljestvu, ki se bodo zgodili tik pred volitvami. Sicer organizatorji protesta ugotavljajo, da je v zadnjih letih moč opaziti porast študentskega aktivizma. Čedalje več študentov se je pripravljenih organizirati in boriti za svoje pravice. Ob vedno višjih šolninah in rezih v visoko šolstvo to ni nič presenetljivega. Sicer je National Union of Students, eden izmed organizatorjev protestov, izdal manifest, v katerem so na vlado naslovili 30 zahtev. Med drugim zahtevajo uvedbo minimalne plače za vajeništvo in znižanje volilne pravice na starost šestnajstih let.

Britanski profesorji pa se bodo očitno morali v prihodnje vzdržati sarkazma in oddajanja “negativnih vibracij”. Taka je namreč bila uradna razlaga za januarski suspenz profesorja Thomasa Dochertyja iz Univerze v Warwicku. Sicer je omenjeni profesor viden kritik komercializacije izobraževanja. Med drugim je tudi kritiziral združenje 24 britanskih univerz Russel Group. Označil jih je kot samooklicano elito, ki ima negativen vpliv na ostale univerze. Ali je suspenz povezan z njegovo kritičnostjo, presodite sami. Sicer je suspenz bil umaknjen prejšnji mesec, vse obtožbe, ki jih je bil deležen, pa naj bi bile preklicane. Očitno so njegovi študentje, ki so zahtevali umik suspenza, dosegli svoje.

Nič novega ni, da univerze na vse mogoče načine poskušajo iz svojih učencev iztisniti nekaj denarja. Ponavadi gre za obvezne prispevke, kot so vpisnina, kompenzacija za obrabo materiala in podobno. Univerza v Sussexu je v zadnjih petih letih zaslužila slabih 36.000 funtov z zamenjavo izgubljenih ali poškodovanih identifikacijskih kartic. Te so za študente obvezne, potrebujejo pa jih skorajda na vsakem koraku svojega študentskega življenja. Mnogi se sprašujejo, čemu kartice niso zastonj, ko pa so tako vitalnega pomena za izobraževalni proces. Univerza zagotavlja, da s prodajo ne ustvarja dobička in da vsa presežna vrednost gre v ponovno izdelavo kartic. Vendar pa produkcija kartice, za katero mora študent odšteti 10 funtov, stane pičla dva funta. Univerzi je tako zgolj na ta način v zadnjih petih letih ostalo dobrih 28.000 funtov dobička.

V skozi rap komade opevanem slavnem getu Comptonu, Kaliforniji, je z vrha tamkajšnjih srednjih šol nedavno prišla odločitev, ki varnostnikom dovoljuje nošenje avtomatskega orožja. To sicer ni nič kaj pretirano presenetljivega, saj smo v zadnjih časih večkrat bili priča oboroževanju na ameriških šolah. Vendar pa so se tokrat učenci odločitvi uprli. Skupina dvajsetih ljudi je za nekaj minut blokirala promet v eni izmed comptonskih ulic, v upanju, da bo njihovo nasprotovanje oboroževanju uslišano. Varnostniki na kampusih bodo sicer dobili avtomatske puške tipa AR-15, ki jih drugače uporablja vojska. Oblasti so se problema visoke stopnje kriminala tako lotile po liniji najmanjšega odpora. Denar, ki so ga namenili za orožje, bi sicer lahko namenili za izboljševanje slabega socialnega stanja in preprečevanja marginalizacije obubožanih. A kaj takšnega zahteva že globlji premislek o naravi družbenih razmerij.

Selimo se na Kitajsko. V vzhodni provinci Jiangsu, ki je sicer znana po visokem številu tujih študentov, je med študenti vzniknilo nezadovoljstvo. Vlada namreč tujim študentom zagotavlja bistveno boljše pogoje in nastanitev kot domačim. Medtem ko tujci uživajo privilegiran status, se lokalno prebivalstvo sooča s čedalje višjimi šolninami. Te se bodo v primerjavi z lanskim letom dvignile tudi za polovico, v nekaterih regijah pa celo za 75 odstotkov. Kitajska sicer v zadnjih letih pospešeno uvaja ukrepe, ki privabljajo študente iz tujine. Očitno so bogati tujci zanjo tako pomembni, da na njihov račun trpi lokalno prebivalstvo, ki predvsem v ruralnih predelih že tako ali tako komaj preživi.

Vlada je prejšnjo sredo potrdila predlog rebalansa proračuna. V resnici gre za nov sveženj varčevalnih ukrepov, katerih desetina bo padla na pleča mladih. Študentska organizacije Slovenije je zaradi tega že izrazila zaskrbljenost, več o predlaganih proračunskih rezih pa lahko slišite jutri ob treh v oddaji “Kaj pa univerza?”.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Slovensko sociološko društvo in založba Studia Humanitatis vabita na pogovor o treh knjigah slovenskih avtorjev. Obravnavane knjige bodo “Izbrani spisi – filozofija, semiotika, pragmatika” avtorja Janeza Justina, “Poti k razumevanju podobe” z avtorjem Juretom Mikužem ter knjiga Jožeta Vogrinca z naslovom “Transverzala – fragmenti historičnega materializma”. Pogovor bo potekal v sredo, 5. novembra ob 17. uri v Trubarjevi hiši literature.

Inštitut za delavske študije pa vabi na javno tribuno z naslovom “Socializirajmo banke!”, ki se bo odvila danes ob 18. uri v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Dalmatinovi 6. Tribuna sovpada z izidom pamfleta, kjer so strnjene analize in predlogi za reševanje bančne krize. Je mogoče krizo rešiti na način, ki ne bo uničeval tistih, ki je niso povzročili? Je mogoče celo najti takšne rešitve, s katerimi bo onemogočeno nenadzorovano poslovanje bank, ki je v veliki meri povzročilo nastanek in poglobitev krize? Na ta in podobna vprašanja bodo poskušali odgovoriti gostje tribune Sašo Furlan, Marko Kržan ter Igor Vuksanović.

Društvo Socioklub organizira predavanje z naslovom “Izraelska arhitektura okupacije”. Na njem bodo poskušali razgrniti arhitekturne principe okupacije ter premišljati grajeni prostor kot orodje nasilja in zatiranja. Sledil bo ogled krajšega dokumentarnega filma, kasneje pa kolektivna diskusija o arhitekturi nasilja. Dogodek bo potekal v učilnici 14 na Fakulteti za družbene vede v sredo, 5. novembra ob 16. uri.

Zamenjavo identifikacijske kartice je drago plačal Andrej G.