Začnimo z eno najpomembnejših domačih novic tega tedna, predstavitvijo edinega kandidata za mesto rektorja Univerze v Ljubljani Igorja Papiča. Kandidat v svojem programu izpostavlja predvsem kakovost, program za obdobje 2017-2021 pa je strnil v deset točk: kakovost, odličnost, motivacija, dostopnost, odgovornost, sodelovanje, transparentnost, avtonomija, tradicija in razvoj. Papič je poudarjal, da se zaveda novih izzivov, predvsem pri urejanju novih zakonov o visokem šolstvu ter raziskovalni dejavnosti.

V javni razpravi bo kmalu Zakon o posebnih pravicah pri izobraževanju madžarske in italijanske narodne skupnosti. Ključna novost zakona je, da se obstoječim področjem vzgoje in izobraževanja, pri katerih imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti posebne pravice, dodaja  tudi višješolsko strokovno izobraževanje ter vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami. Predlog novele določa še, da morajo biti na dvojezičnem področju naloge na tekmovanjih, katalogi znanj in učni načrti dvojezični. Morda najzanimivejša novost je, da bodo lahko pripadniki narodnih skupnosti otroke vpisali v dvojezično šolo, tudi če živijo izven dvojezičnega šolskega okoliša, vendar v tem primeru učenec ne bo imel pravice do brezplačnega prevoza. Hkrati bi osnovne šole zunaj narodnostno mešanih območij v primeru, če se za to odloči vsaj pet učencev pripadnikov posamezne narodne skupnosti, morale omogočati tudi interesno dejavnost učenja italijanskega oziroma madžarskega jezika.

Iz Združenih držav Amerike pa nekaj sladko-kislih novic. Z naslednjim študijskim letom študentom, ki prihajajo iz družin, ki letno zaslužijo manj kot 100.000 dolarjev, ne bo treba plačevati šolnine na dveh newyorških visokih šolah, State University of New York in City University of New York. Še vedno sladki del te novice se nadaljuje tako, da bodo v prihodnjih letih še zvišali višino letnega prihodka družin, ki so upravičene do brezplačnega šolanja. Do leta 2019 bodo do ugodnosti upravičene tudi družine s prihodkom do 125.000 dolarjev. Kisli del novice je ta, da  bodo študentje, ki niso prebivalci New Yorka, sicer še vedno močno finančno obremenjeni, saj bodo bivanje na kampusu vseeno plačevali v nezmanjšanem obsegu 12.000 dolarjev letno. Študentje bodo morali po končanem študiju v New Yorku delati toliko let, kolikor let so prejemali štipendijo, sicer se bo štipendija spremenila v dolg, ki ga bo študent moral vračati. New York je sicer lahko mesto sanj, a je lahko tudi mora, če postane obveza.

V Veliki Britaniji je na področju šolstva v zadnjem času izrazito pestro. Na zadnji konferenci National Union of Teachers je predstavnik sindikalistov Kevin Courtney izpostavil kar nekaj težavnih točk. V Združenem kraljestvu je financiranje okleščeno, sindikati izpostavljajo premajhno število učiteljev, povečevanje števila otrok v učilnicah, neurejeno področje predšolske vzgoje in izobraževanja, naraščajoče nezadovoljstvo s standardiziranimi testi in slaba organizacija šolske prehrane za otroke iz ekonomsko prikrajšanih družin. Zaskrbljujoča je tudi čedalje večja razlika v uspehu med otroki, ki prihajajo iz revščine, ter otroki bogatih staršev. Sindikati prav zaradi te razlike nasprotujejo povečevanju števila grammar schools. Omenjene šole so akademsko naravnane, del učnega načrta teh šol je tudi latinščina. Vsebina in usmeritev šol ni tako velik problem. Ključna težava, ki jo imajo sindikati s temi šolami, so najprej standardizirani testi, ki jih prostovoljno opravljajo enajstletniki, da lahko vstopajo v elitne grammar schools. Za te teste se odločajo predvsem učenci iz družin z visokim socialno-ekonomskim statusom, ki jih tudi opravljajo bistveno bolje kot ostali otroci. Le opravljen test in visok rezultat učencem omogočata vstop v kvalitetne grammar schools. Večina učencev iz družin z nižjim ekonomskim statusom ima malo možnosti, da bi dobro opravili teste, saj je priprava nanje zahtevna in dolgotrajna. Opozarjajo še, da se dosežki na testu pogosto povezujejo s socialno ekonomskim statusom otrok; ne zaradi njihovih sposobnosti, pač pa zaradi slabo urejenega sistema predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja ter velikih razlik med šolami.

Za konec pa še čestitke raziskovalki Marti Verginella, ki je v teh dneh prejela prestižno evropsko financiranje za raziskovanje o vlogi in položaju žensk na območju Slovenije in v regiji v prejšnjem stoletju. Raziskovalka Verginella opravlja petletno raziskavo z naslovom Post-war Transitions in Gendered Perspective: The Case of the North-Eastern Adriatic Region. Projekt je eden od le štirih slovenskih in edini humanistični projekt, ki je prejel to štipendijo.

Prav danes, že takoj po izteku oddaje, ki jo poslušate, se udeležite Shoda za znanost, ki ga organizira Zanstveno-raziskovalno središče Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Shod se začne natančno ob 14.30 na ploščadi Moderne galerije, kača zbranih bo meandrirala mimo vlade in parlamenta, kjer se bo ob 16-ti uri vršila tiskovna konferenca s tremi predstavniki znanosti. Pred zaključkom shoda bo kača postala na Trgu republike, kjer bo za ukaželjne poslanke in poslance pustila poučno branje.

Jutri, v četrtek, 20. aprila, pa se lahko udeležite Marihuana marša. Letošnji je že 13. po vrsti in je namenjen izobraževanju in informiranju javnosti ter nasprotovanju škodljivim in zavajajočim politikam s področja konoplje in kanabisa. Dogodek je dvodneven. Na prvi dan, v četrtek, se bodo aktivnosti s pestrim programom, ki se začne ob 13.30, odvijale na ploščadi Študentskega kampusa. Program v petek pa se bo vršil na Kongresnem trgu v Ljubljani od 16.00 dalje.

Športni dogodek pa se bo v okviru AntiFa festa odvijal to soboto in nedeljo na košarkaškem igrišču hostla Celica. Na košarkaški turnir Vrzimo fašizem v koš! se lahko prijavite vse do sobote opoldne, ko se bo turnir začel.

Za nazaj vam blagoslovljene praznike želi Zala.