Tokratne novice začenjamo v duhu aktualnih afer, ki potekajo na Univerzi na Primorskem pod trenutnim vodstvom rektorja Dragana Marušiča.

Senatorji in ostala javnost mu očitajo netransparentnost, poneverbo uradnih dokumentov, nadzor nad podrejenimi ter splošno zelo avtokratski način vodenja univerze, s čimer negativno vpliva na odnose med tamkajšnjimi zaposlenimi. Pred kratkim so koprski kriminalisti obiskali prostore univerze, kjer so izvedli hišno preiskavo na podlagi kršitve uničenja poslovne listine – pogodbe o pravni pomoči z odvetnikom Velimirjem Cugmasom iz obdobja, ko sedanji rektor še ni zasedal rektorskega mesta.

Po navedbah tam zaposlenih naj bi odvetnik v kratkem času prejel precej visoke prispevke za svoje pravno delo, kljub temu da je znotraj univerze zaposlenih še nekaj ostalih odvetnikov. Ob vsem tem je Marušič želel zvočni posnetek seje Senata, na hitro sklicani dopisni seji v prejšnjem tednu, označiti za zaupen in nedostopen novinarjem in javnosti. Mudilo se mu je namreč zato, ker mu je za ovratnik dihala informacijska pooblaščena z večkratnimi pozivi o izročitvi gradiva, ki jih je rektor gladko ignoriral, dokler mu ni bil postavljen zadnji rok, da javne informacije končno posreduje javnosti. V namene razjasnjevanja škandalov je bila v sredo na univerzi sklicana novinarska konferenca, kjer je bila pojasnjena sporna in očitno neuničena pogodba z odvetnikom Cugmasom iz leta 2009, ko sedanji rektor še ni zasedal rektorskega mesta. Dragan Marušič pojasnjuje:

(izjava se nahaja v posnetku)

Rektor in prorektorji so poleg razgrinjanja dejstev o sodelovanju z odvetnikom predstavili tudi sporne investicijske projekte iz preteklih nekaj let, med njimi Univerzitetni kampus Sonce v Kopru, Borilnico in Univerzitetni kampus Livade v Izoli. Večina nepravilnosti je po navedbah prisotnih na konferenci podedovana iz obdobja bivših rektorjev UP, ki naj bi sklepali pogodbe brez ustrezne finančne konstrukcije in zagotovljenega kritja stroškov. Še istega dne je bilo na spletni strani UP objavljenih 5 sklopov dokumentov in posnetek iz novinarske konference, ki nas želijo prepričati v transparentost in demokratičnost delovanja Univerze. O slednjem lahko presodite sami. Mi smo se po informacije o relevantnosti objavljenih dokumentov in o skoraj tradicionalnem prelaganju odgovornosti vodilnih kadrov, obrnili na bivšega člana upravnega odbora in bivšega predsednika tamkajšnjega študentskega zbora. Željko Urumović je prepričan:

(izjava se nahaja v posnetku)

Ostajamo na domačih tleh. Iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so prejšnji teden najavili, da bodo razpoložljiva sredstva inovativnih shem 2013 za področje doktorskega študija prerazporedili na druge visokošolske instrumente. Gre za približno 4,6 milijona evrov, ki bi jih lahko univerze dobile preko oddaje vloge za razpis, ampak tega ni storila nobena univerza. Sredstva bodo sedaj v večji meri dodeljena razvoju programa Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga vodi javni sklad za razvoj kadrov. Na prvem javnem razpisu za sofinanciranje projektov znotraj omenjenega programa so razdelili skoraj tri milijone evrov. Drugi, finančno obsežnejši razpis naj bi bil objavljen v jeseni. Pri programu, ki mu očitno ne manjka državne finančne podpore, gre za projekte, ki se izvajajo v neposrednem partnerstvu visokošolskih zavodov in gospodarstva. Udeleženci projekta naj bi pridobili kreativna in inovativna znanja, s katerimi bi olajšali prehod iz izobraževanja v zaposlitev.

Iz Velike Britanije sporočajo, da je bilo pred nekaj dnevi pestro tudi na Univerzi v Birminghamu, kjer so obsodili in pridržali dva študenta zaradi sodelovanja in pomoči pri organizaciji študentskih protestov v letošnji pomladi. V podporo pridržanima študentoma, Kellyju Rogersu in Simonu Fursu, je 30 ostalih študentov zasedlo prostore univerze v noči iz torka na sredo. Zgodaj zjutraj so jih od tam nasilno pregnali policisti. Vodstvo univerze s tem postavlja obliko upora in demonstracije v luč kriminalnega dejanja in s tem greši bistvo pravice o svobodi govora in izražanja. Podporo študentom lahko izrazite s podpisom peticije za izpustitev študentov, ki so jo objavili na svoji facebook strani Defend Education Birmingham.

Premaknimo se malo vzhodneje in poglejmo, kaj se je na akademskem področju zgodilo še v arabskem svetu.

Prejšnji mesec je v Jordaniji potekala že druga Arabsko-evropska konferenca na področju visokega šolstva (AECHE) v organizaciji Združenja evropskih univerz, katere sklep je bil povečati mobilnost med evropskimi in arabskimi državami, še neuradno poimenovan Arabski erasmus. Povezave med nekaterimi univerzami sicer že obstajajo, na primer Univerza v Edinburghu omogoča opravljanje dveh od štirih let dodiplomskega študija v različnih arabskih državah. Prav tako italijanska Univerza v Pavii, ki sodeluje z desetimi palestinskimi inštituti na področju doktorskega študija. Izmenjave so potekale v obe smeri. Cilj tokratne konference je sistematično urediti in zasnovati nova in močnejša sodelovanja ter izkoristiti geopolitične in ekonomske možnosti na obeh straneh. Med opaznejšimi težavami, o katerih so spregovorili, je zato prav gotovo otežena mobilnost na Bližnjem Vzhodu na račun pridobivanja vize ter brutalnih nasilnih izpadov nekaterih držav.

Istočasno z vzpostavljanjem akademske povezave z arabskim svetom se z eno od tamkajšnjih držav trgajo gospodarske, politične, ekonomske in akademske vezi. Brez dvoma, to je Izrael. Odzvanjajoča krivica nad palestinskim ljudstvom v obliki najbolj kriminalne gonje, genocida, je dosegla tudi zakotne in sicer malo naglušne dele intelektualnih sfer. Palestinska kampanja za akademski in kulturni bojkot Izraela (PACBI) že več let poziva k prekinitvi sodelovanj z izraelskimi izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami, posebej tistimi na zasedenem ozemlju. Borijo se za prekinitev objavljanja tujih avtorjev v izraelskih strokovnih revijah ter podpirajo povečanje sodelovanja s palestinskimi institucijami. Med nekaterimi študentskimi organizaciji širom sveta, recimo v Španiji, Južni Afriki, na Irskem, Norveškem, celo v Angliji so že pristali na iskanje skupnih resolucij na področju akademskega bojkota. Navijamo, da bo slovenska akademska javnost čim prej tudi sama glasno obsodila vsakršno podporo izraelskim institucijam ter začela iskati možnosti sodelovanja z drugimi državami.