Tedenske univerzitetne novice začenjamo z rezultati raziskave o mladih v jugovzhodni Evropi, ki jo je izvedla Fundacija Friedricha Eberta. Omenjena fundacija je bila ustanovljena med svetovnima vojnama v okviru Socialdemokratske stranke Nemčije, nato ukinjena v času nacizma in kasneje obujena kot humanitarna, strankarsko neodvisna organizacija na pobudo Socialistične nemške študentske federacije. V raziskavi je sodelovalo deset tisoč mladih, starih od 14 do 29 let, iz desetih jugovzhodnih evropskih držav, med drugim tudi iz Slovenije. Poglejmo nekaj zanimivejših ugotovitev. Sodeč po zbranih podatkih, se v tujino po večini izseljujejo mladi iz bolje stoječih družin, iz česar v raziskavi izpeljujejo sklep, da se mladi bolj pogosto izselijo zaradi ponujenih priložnosti v tujini in ne zaradi tega, ker bi jih situacija doma v to prisilila. Od leta 2000 se je strah pred brezposelnostjo med mladimi podvojil, poleg tega so pogosto potisnjeni v atipične oblike dela brez socialne varnosti. V raziskavi so preverjali tudi odnos mladih do demokratičnega sistema v primerjavi z avtoritarnim in ugotovili, da so do obstoječe kapitalistične demokracije ravnodušni, da obstaja možnost rasti podpore avtoritarni oblasti sorazmerno s padcem socialne varnosti, hkrati pa zaznavajo med mladimi močno podporo demokratičnemu socializmu.

Naprej k še eni raziskavi, tokrat nam bolj znanemu Evroštudentu, ki ga je prejšnjo soboto pričel izvajati Pedagoški inštitut za študente v Sloveniji. Do spletnega vprašalnika, ki zadeva socialno-ekonomski položaj študentov, lahko dostopate tudi prek spletne strani tega prispevka, odgovore pa je mogoče oddati še do 15. junija letos. Kot zanimivost lahko omenimo eno bolj presenetljivih ugotovitev lanske raziskave Evroštudent, ki je pokazala, da če bi študente tretirali kot državo, bi bila ta na svetovni ravni med prvimi po dohodkovni neenakosti.

Na začetku tega tedna smo objavili Odziv študentskih klubov na krajo denarja na prireditvi Škisova tržnica 2018, v katerem enajst od 51 študentskih klubov napoveduje bojkot letošnje Škisove tržnice. V odzivu kličejo k odgovorni drži, saj bi morali biti “sami sposobni zahvaliti se in odreči se tistim, ki s svojimi dejanji zmanjšujejo ugled študentskih klubov in organizacij.”

Na hitro se še ustavimo pri zdaj že stari znanki Fakulteti za arhitekturo, na kateri se 21. maja letos obetajo volitve dekana, trenutno pa je edini kandidat aktualni dekan Matej Blenkuš. Ta se v programu ob izpostavljeno izkoriščanje poceni in zastonj delovne sile študentov ter ustvarjanje neenakosti med njimi s strani profesorjev obregne z naslednjim komentarjem: “Na žalost smo bili po novem letu 2019 izpostavljeni resnemu medijskemu pritisku na račun nezadovoljstva manjšega dela študentske populacije. Dogodek je dokazal, da smo ranljivi in da je potrebno skrbno paziti, da nam tovrstni dogodki ugleda v javnosti ne očrnijo še bolj.” Govorili smo s članico skupine študentov arhitekture, ki je pred mesecem dni začela z akcijo ozaveščanja o prekarnosti v arhitekturi in ki dekanov oziroma kandidatov zapis dojema kot kontraproduktiven. Identiteto sogovornice smo na njeno prošnjo zakrili: izjava.

Poleg ozaveščanja prek socialnih omrežij so v začetku aprila naredili tudi intervencijo na razstavi zaključnih del na Fakulteti za arhitekturo. Več o akciji nam pove študentka, katere identiteto smo na njeno prošnjo zakrili: izjava.

TUJINA

Pojdimo še v tujino. Prejšnji teden smo poročali o učiteljski stavki na Poljskem, katere uspešnost ali neuspešnost nekateri ocenjujejo kot odločilno za tamkajšnji nadaljnji splošni delavski boj. Stavke v družbeno pomembnih sektorjih, kot sta javno varstvo otrok in izobraževanje, so ponavadi zakonsko omejene, saj mora biti zagotovljeno, da imajo otroci vsaj minimalno preskrbo v vrtcih in šolah. Toda poljski vzgojitelji in učitelji so se 8. aprila na ulice odpravili za tri tedne, ne da bi upoštevali to določbo. Začasno je bilo onemogočeno tudi opravljanje maturitetnih izpitov za dijake, kar je vlada uporabljala kot argument, češ da je stavka nelegitimna. Zahteve poljskih učiteljev po višjih plačah so poslanci v parlamentu skušali odpraviti s komentarji, naj preprosto rodijo več otrok in tako poberejo otroški dodatek, če jim že primanjkuje denarja. Njihove stavkovne straže oziroma picket line so poslanci zmerjali z nacističnimi postroji. 25. aprila so učitelji naposled prenehali s stavko, rekoč, da niso želeli otežiti stvari za otroke, toda napovedujejo, da bodo s stavko nadaljevali septembra.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Prejšnji četrtek je v Galeriji Alkatraz na Metelkovi potekala otvoritev razstave z naslovom V spomin žrtvam Šouvinizma na Slovenskem. Razstava bo na ogled še do 17. maja, obeležuje pa: “deset let od ponovnega zagona študentske Tribune in štiri leta, odkar je bila s strani ŠOU v Ljubljani preslišana volja sodelavcev pri izbiri urednika.” Več o razstavi in njenem sporočilu nam pove soavtor Izidor Barši: izjava.

Prvomajskega mačka premaguje Hana.