FOTO: dpa

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, so pred izredno sejo državnega zbora, ki bo potekala 22. decembra, poslance znova pozvali k zavrnitvi spremembe 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta bi spremenil sestavo svetov zavodov tako, da se strokovnemu kadru, ki ima trenutno 5 glasov, odvzameta 2 ter se preneseta na ustanovitelja, torej občino, ki ima trenutno 3 glasove. Ob tem so v sindikatu poslance pozvali k sprejemu amandmaja k tretjemu členu zakona, ki bi omogočal uveljavitev naziva »višji svetnik« za strokovne delavke in delavce v vzgoji in izobraževanju, kot je bilo dogovorjeno v stavkovnem sporazumu med vlado in SVIZ-om leta 2018. 

V nadaljevanju so v SVIZ-u opozorili, da v vrtcih, šolah in dijaških domovih primanjkuje strokovnega, administrativnega, računovodskega ter tehničnega osebja. Manjkajoče zaposlene so vzgojno-izobraževalni zavodi prisiljeni delno nadomeščati s študenti in drugimi, ki za opravljanje dela na delovnem mestu odsotnega zaposlenega večinoma nimajo ustrezne izobrazbe, po drugi strani pa primanjkljaje rešujejo tako, da povečujejo obremenitve že zaposlenih delavk in delavcev. Pristojno ministrico Simono Kustec so zato pozvali k takojšnjemu oblikovanju kadrovskih rešitev in k ovrednotenju začasnih dodatnih obremenitev zaposlenih in tveganj, ki so povezana z obvladovanjem epidemije covida-19. 

Danes potekajo še zadnje volitve v ljubljanske študentske svete, in sicer na Fakulteti za računalništvo in informatiko, na kateri tako študentska organizacija kot tudi študentski svet delujeta pod vplivom študentske stranke Povezani. Številni predstavniki tam zasedajo mesta tako v študentski organizaciji kot študentskem svetu. Na Fakulteti za družbene vede pa je v četrtek potekala konstitutivna seja študentskega sveta. Na mesto predsednika je bil izvoljen Tim Krhlanko, kandidat na listi Zebre, ki opozarja na dodatne probleme delovanja sveta.



IZJAVA

Krhlanko opozori na nekonsistentno objavljanje zapisnikov.



IZJAVA

Kot glavni problem Krhlanko izpostavi zaplet glede oddaje kandidatur za mesto predsednika in podpredsednika študentskega sveta.



IZJAVA

Univerza v Ljubljani je na seji komisije za magistrski študij potrdila predlagano spremembo magistrskega študijskega programa Tolmačenje, ki ga izvaja Oddelek za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. S pričetkom študijskega leta 2022/2023 bo kot enega od jezikov mogoče izbrati tudi slovenski znakovni jezik. Gre za prvi slovenski študijski program na področju tolmačenja za slovenski znakovni jezik, ki bo namenjen konferenčnim tolmačem na najvišji ravni.

Pred dvema tednoma smo poročali o boju med sindikalisti in dekanom na mariborski filozofski fakulteti. Predsednik akademskega zbora fakultete Anton Ravnikar je prejšnji ponedeljek sklical sejo akademskega zbora. Po poročanju časnika Večer je sejo z očitki otvoril dekan Darko Friš, ki je za visokošolska učitelja Marijo Javornik in Simona Zupana dejal, da se skrivata pod plaščem sindikata. Nadaljeval je rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, ki se je postavil na stran dekana. Proti predavateljema je v govoru nastopila tudi prodekanja, študentka Maša Jazbec, ki je že poprej študente nagovarjala proti njima. Povedala je, da se je počutila izpostavljeno, ko je Zupan njeno nagovarjanje okrcal pred študenti, sicer brez omembe njenega imena. Ko sta na akademskem zboru svojo plat zgodbe predstavila Javornik in Zupan, sta za razliko od drugih prejela aplavz navzočih.

V delovni skupini na nacionalni ravni, katere sestava ni znana, že nastaja krovni akt Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, ki bo odločilno usmerjal razdeljevanje sredstev in organizacijo raziskovalne dejavnosti. V Visokošolskem sindikatu Slovenije nasprotujejo temu, da bi institucije v nasprotju z duhom novega zakona o raziskovalni dejavnosti pristojnosti prelagale nazaj na agencijo, katere delovanje so že v preteklosti kritizirali. Poleg tega pozivajo raziskovalne institucije, da tistim, ki delajo na podlagi pogodb za določen čas že vsaj dve leti, ponudijo pogodbe za nedoločen čas, kot to veleva zakon. Poudarjajo tudi, da zakon univerzam naposled priznava, da so že v svojem temelju raziskovalne ustanove, in za to namenja dodatna stabilna sredstva. Univerze morajo zato poskrbeti, da bodo lahko do teh sredstev enakopravno dostopali njihovi raziskovalni kadri.





TUJINA



V Barceloni se je v soboto zbralo okoli 35 tisoč protestnikov, da bi izrazili nestrinjanje z razsodbo španskega vrhovnega sodišča, ki določa, da bi moralo najmanj 25 odstotkov pouka v katalonskih javnih šolah potekati v španščini. Protestniki so skandirali geslo Zdaj in vedno, katalonščina v šolah ter regionalno vlado pozivali, naj ne upošteva odločitve sodišča. 

Zaradi širitve omikrona v Evropi zapirajo šole in uvajajo nove protikoronske ukrepe. Nizozemski inštitut za javno zdravje poroča o največji incidenci okužb med osnovnošolskimi otroki, zaradi katere se je nizozemska vlada odločila, da bodo osnovne šole od 20. decembra naprej zaprte. Po poročilu Guardiana se zaradi omikrona predčasno zapirajo tudi šole v Veliki Britaniji. 

Predsednik ZDA Joe Biden je naredil konfuzno potezo s tem, ko je potrdil, da je ponovno v veljavi odplačevanje celotnih študentskih dolgov. Bidnova uprava je potrdila, da bo odlok veljal od 1. februarja, kar zanemarja predsedniško zavezanost odpovedi dela dolgov v znesku 10.000 dolarjev na posojilojemalca. V skladu z novembrsko raziskavo Student Debt Crisis Center se 89 % redno zaposlenih študentov ne počuti toliko finančno stabilnih, da bi lahko z odplačevanjem dolgov začeli s 1. februarjem. Bidnovi upravi je 8. decembra več kot 200 organizacij poslalo skupno pismo z zahtevo podaljšanja trenutnega odloga odplačevanja dolgov. Dejstvo, da na novo izbrani demokratski državni vrhovi ne ostajajo zavezani, postavlja sistem v krizno pozicijo, saj je veliko prvotnih podpornikov trenutnega predsednika v zvezi s tem dogodkom uspelo izraziti svoje sume in pomisleke glede nezanesljivosti obljub in drugih možnih kršitev legitimnosti.



ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK



Fundacija Študentski tolar je objavila poziv za dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom v stiski. Sredstva v višini 26.000 evrov, namenjena za denarno pomoč, so pridobljena iz naslova Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Vloge je mogoče predložiti do vključno 31. 1. 2022 oziroma najpozneje do porabe sredstev po tem pozivu. Več informacij je dostopnih na spletni strani Fundacije Študentski tolar. 

Zveza ŠKIS je objavila razpis za nove člane ekipe, in sicer za predstavnika za odnose z javnostmi ter vodjo marketinga in trženja. Vse, kar morate storiti, je, da pošljete življenjepis in krajše motivacijsko pismo na e-naslov @email ter v zadevo napišete, za katero mesto se zanimate. Prijave zbirajo do 22. decembra. 

Fundacija Študentski tolar v okviru programa »S tolarjem do diplome« objavlja poziv za lažje dokončanje študija, namenjen študentom ŠOU v Ljubljani, ki so se zaradi različnih dogodkov znašli v stiski. Program vključuje lektoriranje diplomskih ali magistrskih nalog in pregled povzetka v angleščini. Program traja do 31. decembra oziroma do porabe sredstev.

Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov študentke in študente poziva k sodelovanju na novem natečaju za najboljša magistrska dela v Evropi na področju rabe jezika, jezikovne politike in večjezičnosti. Nagrajena bodo tri najboljša magistrska dela. Nagrada v vrednosti 1.500 evrov obsega tudi vabilo na mednarodno konferenco Efnil, možnost objave članka na podlagi magistrskega dela v zborniku letne konference Efnil ter možnost objave magistrskega dela na spletni strani Efnil.

Domače novice je pripravila Eva, v tujino je pogledoval Stas.