Radio je že večkrat poročal o problemih na mariborski univerzi. Lansko leto je rektorjeva pisarna doživela pretres, ko so prejeli pismo, v katerem so tajnika univerze Teodorja Lorenčiča obtožili spolnega nadlegovanja. Rektor Igor Tičar se je pri obsodbi situacije nekoliko obotavljal. To je univerzitetna sindikalistka Marija Javornik Krečič javno označila za seksistično potezo in dodala, da se rektor spreneveda. Rektor je zaradi teh besed tožil predsednico visokošolskega sindikata v Mariboru, češ da ga je osebno razžalila in da pri obtožbi ne gre za nikakršno strokovnost. Krečičeva se ni želela opravičiti za svoja dejanja, zato ji ob morebitni obsodbi grozi do šest mesecev zapora.

Danes je zgodba dobila svoj zaključek. Sodni senat mariborskega okrožnega sodišča je razsodil, da je rektor javna osebnost. To pomeni, da so nanj naperjene kritike zgolj kritike javne osebe, ne pa njegove osebnosti kot take. To prav tako pomeni, da je dolžan prenesti več kritike kot sicer. Krečič je tako oproščena obtožb, Tičar pa mora pokriti stroške sojenja.

Tožena univerzitetna sindikalistka Marija Javornik Krečič nam pojasni potek sodbe zoper njo.

Izjava

Povprašali smo jo tudi o njenih pričakovanjih glede razsodbe.

Izjava

Na koncu še glede možnih trenutnih in prihodnjih zapletov na mariborski univerzi.

Izjava

Minuli teden je Študentska organizacija Slovenije pričela z zbiranjem podpisov za ohranitev Študentskega zdravstvenega doma na Aškerčevi v Ljubljani. Ta je  petindvajset let deloval kot ustanova, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo študentom. Veliko je takih, ki študijsko leto preživijo izven svojega domačega okolja oziroma v Ljubljani. Možnost zdravstvene oskrbe za študente, ki je ločena od ostalih segmentov populacije, je v glavnem mestu zato dobrodošla. Ministrstvo za zdravje pa se je namenilo zdravstveni dom spojiti z drugimi splošnimi ambulantami v ljublanskem kliničnem centru, drugače rečeno, posebno mesto za celostno in razbremenjeno oskrbo študentov je želelo ukiniti.

S tem pa se študentje in osebje trenutnega zdravstvenega doma na Aškrčevi ne strinjajo. Na fakultetah in medmrežju so zbrali deset tisoč podpisov fizičnih in pravnih oseb. Kako dalje, pa je odvisno od odločitve pristojnega ministrstva, včeraj so namreč prejeli podpise za ohranitev študentskega zdravstvenega doma.

Visokošolski sindikat Slovenije je v petek podal svoje stališče glede napovedi stavke Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Slednji je konec meseca novembra oznanil stavko, ki jo mora najprej še ta mesec potrditi članstvo. Stavka naj bi se zgodila februarja. Zahtevajo zvišanje osnovnih plač učiteljev in drugih izobraževalcev, zaposlenih v vrtcih in na univerzah, ter ustrezno vrednotenje razredniškega dela.

Visokošolski sindikat medtem opozarja, da stališče enega sindikata z drugim ni povezano v nobeni točki, čeprav Sviz napoveduje stavko tudi v imenu zaposlenih v visokem šolstvu. Visokošolski sindikat izpostavlja predvsem zanemarljivo vsoto članov, ki so zaposleni na univerzah. Prav tako pa menijo, da  predlog Sviza ne ohranja razmerja med poklicnimi skupinami in da bo univerza zaradi take ureditve le še stagnirala, če ne celo oslabela. Visokošolski sindikat skratka meni, da gre tu za precizno formuliran predlog kastnega sistema. Zaposleni na univerzah naj se zato vzdržijo pri glasovanju za Svizovo stavko.

V nedeljo, 3. decembra, je pričel veljati Zakon o vajeništvu. Vlada ga je pripravila z namenom, da bi bolje povezala gospodarstvo in izobraževanje. Poskusno uvajanje poteka že v tem študijskem letu. Vajenci so vključeni v štiri programe poklicnega izobraževanja. Štirideset odstotkov programa vajenec dopolni prek šolanja v šoli, petdeset pa prek praktičnega usposabljanja pri delodajalcu. Vajeništvo ni namenjeno zgolj dijakom, pač pa vsem, ki se izobražujejo z namenom, da pridobijo srednjo poklicno izobrazbo. Vajenci za svoje delo dobijo tudi simbolično nagrado.

Sedaj pa na Primorsko. Tamkajšnja tožilka Polona Verbič je obtožila odvetnika Velimirja Cugmasa ter rektorja primorske univerze Dragana Marušiča. Prvega zaradi pomoči pri dejanju slednjega, ki naj bi izrabil svoj položaj. Cugmas je namreč podpisal pogodbo pravnega svetovanja brez predhodnega postopka javnega naročila, ki terja javni razpis. Odvetnik naj bi s tem obogatel za dodatnih štiriindevetdeset tisoč evrov.

Izkazalo se je, da Marušič pri tem ni sodeloval, pač pa je postopek vodila njegova tajnica. Nadalje, Cugmas naj bi pravne nasvete dajal tudi ostalim zaposlenim na univerzi in ne zgolj rektorju. Cugmas še dodaja, da se pri takšnih postopkih običajno ni uporabljalo javnega razpisa. Na podlagi tega in 357. člena Zakona o kazenskem postopku je sodnica Melita Černe obtožbo zavrnila. Tožilka pa vztraja, da mora kljub neutemeljenem sumu univerza uporabljati vzvode javnega naročila. Posledice predčasno zaključenega postopka so zaenkrat še neznane. Odvetnik Cugmas je namignil, da mora biti takšna protipravnost kaznovana. Meni, da je sodni postopek oškodoval njegov ugled. Ali bo vložil odškodninsko obtožbo, ni želel napovedati.

Še na tuje. V Združenih državah Amerike smo priča številnim množičnim protestom študentov, ki nasprotujejo novemu zakonu davčnih olajšav. Kritike pravijo, da olajšave koristijo zgolj večjim korporacijam in bogatejšim. Pred spremembo zakonodaje je namreč bila študentom dana možnost prejemanja štipendije, če je študent raziskoval ali učil na univerzi. Sprejeti predlog pa takšno ureditev prekinja. Študentje opozarjajo, da bo tako številnim onemogočeno delovanje v akademski sferi, saj bi se davki lahko povišali za kar trikrat.

Iranska študentska združenja so načrtovala srečanja na četrtek, 7. decembra, na dan iranskih študentov. Vladne avtoritete pa so kakršnakoli srečanja prepovedale, češ da se teh lahko udeležijo zgolj politiki. Tudi oni so tisti, ki bodo imeli govore, ne pa študentje. V ponedeljek so se zato zbrali protestniki na obeh teheranskih univerzah. Ti so želeli opozoriti na rastoče število omejitev, ki so prizadele predvsem študente in univerze. V preteklosti se je že dogajalo, da so študentom aktivistom prepovedali nadaljevati študij. Prav tako naj bi protestniki nasprotovali vedno višjim šolninam, spolni diskriminaciji ter neenakosti.

Študentski obvestilnik

Sindikat prekarcev v torek, 12. decembra, organizira Shod prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah. Ta bo potekal ob dvanajsti uri pred Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Mnogi študentski organi se temu pridružujejo ter vabijo na shod, saj se študentje prav tako večkrat znajdemo v prekarnih zaposlitvah ali pa nas najverjetneje to še čaka v prihodnosti.

Študentsko društvo Iskra z društvom Focus organizira okroglo mizo na temo evropske odvisnosti od plina. Dogodek bo potekal od pol ene do tretje ure v kreativnem centru Poligon. Razglabljalo se bo predvsem o vplivih gradnje plinovodne infrastrukture, njenih družbenih učinkov in podobno.

Novice je izpisala vajenka Dagmar, uvajal Amadej.