Ta teden se na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji ni prav veliko dogajalo. Edini dejavni akter je bil Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, krajše SVIZ, ki je organiziral novinarsko konferenco. Na njej je glavni tajnik, Branimir Štrukelj, predstavil stališča sindikata glede odstopa bivšega predsednika vlade Mira Cerarja. O tem stališču smo podrobno poročali že prejšnji teden v oddaji Kaj pa univerza. Nismo pa še slišali SVIZ-ovega stališča glede neenotnosti in razdeljenosti sindikatov, predvsem kar se tiče SVIZ-a in Visokošolskega sindikata Slovenije, krajše VSS.

Zato nas je zanimalo, če SVIZ v prihodnosti še vidi možnosti sodelovanja z VSS:

Izjava

Pestrejše je bilo pretekli teden dogajanje na tujem. Začnimo na Floridi, natančneje v mestu Parkland, kjer so temnopolti dijaki srednje šole Marjory Stoneman Douglas sklicali novinarsko konferenco. Povod za to je bil februarski strelski pohod na njihovi šoli, ki je terjal sedemnajst smrtnih žrtev. Nemalo nazaj je šola zopet odprla svoja vrata in pouk se je nadaljeval, toda s to spremembo, da so na srednji šoli poostrili nadzor. Povečala se je prisotnost oboroženih policistov, ki varujejo šolo pred morebitnim novim strelskim pohodom. Na novinarski konferenci so temnopolti dijaki, ki predstavljajo enajst odstotkov celotne populacije te srednje šole, opozorili, da se zaradi poostrenega nadzora počutijo ogrožene. Skrbi jih, da bo poostren nadzor pripeljal do tega, da bodo predvsem temnopolti dijaki obravnavani kot potencialni storilci kaznivih dejanj ter da se bo njihovim dejavnostim posvečalo še posebno pozornost. Opozorili so tudi na zapostavljenost s strani nacionalnih medijev, ki so stališča temnopoltih dijakov po strelskem pohodu v celoti izpustili iz svojih poročanj in razprav. Niso se zmenili za njihove skrbi, medtem ko so belopoltim dijakom namenjali veliko pozornosti.

Zelo vroče pa je te dni v Franciji. Na Univerzi Montpellier [monpelje] je namreč skupina skrajnih desničarjev, med katerimi so bili tudi študentje univerze, oboroženih s palicami in z električnimi paralizatorji, okupirala eno od predavalnic na pravni fakulteti in fizično obračunavala s študenti. Po napadu so štiri študente odpeljali v bolnišnico, dva izmed njih pa sta utrpela celo resne poškodbe lobanje. Še večje presenečenje pa je javnost doživela naslednji dan, ko so na plan prišle novice, da naj bi napad na študente organiziral dekan pravne fakultete, Philippe Petel. Po pričevanjih naj bi bil prav on tisi, ki je oboroženi skrajno desničarski skupini odprl varata. Še več, dekan naj bi pri napadu celo prisostvoval ter z nasmehom na obrazu spremljal, kako so pretepali študente. Naslednji dan je v intervjuju dejal, da je bil popolnoma nemočen in da ni mogel pomagati svojim študentom. Poleg tega je povedal, da je ponosen na vse študente, ki so se prejšnji večer uprli okupaciji in tvegali svoja življenja. Še isti dan se je na tisoče študentov Univerze Montpellier zbralo pred pravno fakulteto in zahtevalo odstop dekana. Demonstracije so organizirale tudi druge fakultete, denimo v Rennesu, Bordeauxu, Lyonu in Toursu in skupno zahtevale odstop dekana pravne fakultete Philippa Petela. Pozneje istega dne je dekan to tudi storil.

Poglejmo v Anglijo, kjer se Univerza Exeter spopada z rasističnimi incidenti. Študentje poročajo, da so rasistične pripombe zelo razširjene. Pogosto se uporabljajo žaljivke, kot so na primer “nigger” ali pa stavki tipa: “if you ain’t English, go home” oziroma “we need a race car” in tako dalje. Tovrstni incidenti se po poročanju nekaterih študentov dogajajo ves čas, ampak niso vedno vsem na očem. Veliko rasističnega govora se namreč dogaja v skupinski komunikaciji prek mobilnih telefonov ali socialnih omrežij. V želji, da bi odpravili rasistične opazke, se je na stotine študentov tamkajšnje univerze zbralo na kampusu in izrazilo svoje ogorčenje. Izpostavili so tudi širši sistemski problem, ki takšne izjave sploh dopušča.

Poglejmo za konec še na vzhod, kjer želi vlada na indijskem zveznem ozemlju Delhi v celoti privatizirati sfero izobraževanja. To je izzvalo množične proteste, ki sta ga organizirala Združenje učiteljev v Delhiju ter Združenje učiteljev zveznih univerz. Na ulice se je odpravilo več kot petnajst tisoč študentov in drugih članov univerz. Vse skupaj se je začelo takoj po tem, ko je dvajsetega marca Komisija za univerzitetne donacije podelila popolno avtonomijo kar dvainšestdesetim visokošolskim zavodom. Status avtonomne ustanove visokošolskim zavodom omogoča samostojno izvajanje novih programov in odpiranje novih oddelkov pod pogojem, da univerza ne prejema vladne finančne pomoči. Poleg tega lahko brez kakršnekoli odobritve po svoji želji najemajo tuje predavatelje, vpisujejo mednarodne študente ter oblikujejo svoj lastni učni načrt.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob sedemnajsti uri se lahko udeležite predstavitve knjige Kritika kompetence avtorja Andreasa Gelharda, ki bo potekala v Trubarjevi hiši literature. O knjigi bosta spregovorila Metka Mencin Čeplak in Damijan Štefanc, pogovor pa bo vodila Živa Kos.

Prav tako vas Delovni odbor za okoljevarstvo študentskega društva Iskra danes ob devetnajsti uri vabi na ogled filma Racing Extinction, ki bo predvajan na Filozofski fakulteti v predavalnici štiri. Film govori o antropocenu, dobi, ko smo priča pospešenemu izumiranju množice živih bitij. V filmu bodo podrobneje predstavljena morska bitja, ki so še posebej ogrožena.

Novice je spisal Dejan.