Sebastjan Kokl od prejšnjega tedna ni več direktor Študentske organizacije na Primorskem! Z mesta direktorja ŠOUP naj bi, kot poroča Radio Koper, odstopil dva tedna po tem, ko je višje sodišče tik pred zastaranjem obtožbe proti njemu sprejelo pravnomočno sodbo. Kot smo poročali prejšnji teden, je obtožen razglasitve novega statusa in zasedbe položaja direktorja kljub nesklepčnosti zbora študentov.

A da bi nekdo, ki je v preteklosti brez pomišljanja ponaredil status, da si je ustanovil položaj direktorja, kar iz etičnih oziroma moralnih vzgibov odstopil? Njegovega odstopa namreč višje sodišče ni zahtevalo, pritiski javnosti, tudi študentske, so bili medli. Kot pišejo na Mladini, so ga na ŠOUP umaknili v ozadje tako, da so z novo spremembo statuta ukinili funkcijo predsednika in jo nadomestili s funkcijo generalnega sekretarja. Za generalno sekretarko so že prejšnji torek imenovali Karin Kačič. Prej zaposlena na ŠOUP kot računovodkinja, naj bi bila tudi partnerka Koklovega polbrata Davida Krpača.

Okrog 2000 študentov in študentk je ostalo brez zdravstvenega zavarovanja in ostalih pravic, ki izhajajo iz študentskega statusa. Tako smo prejšnji teden poročali o posledicah sprememb Zakona o visokem šolstvu, krajše ZVIS. Spremenjeni ZVIS namreč predvideva omejitev študentskega statusa na število let študija na programu prvega vpisa.  

V dneh, ki so sledili, smo spremljali odzive političnih strank, Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, in njihove razprave s šolskim ministrstvom. Med prizadetimi so tudi študentke in študenti, ki so svoje obveznosti opravljali redno in v roku, se glasi poglavitni očitek kritikov, predvsem stranke Levica in Študentske Iskre. A kot opozarja naš sodelavec Martin Kovač, kritični analitik študentskih politik in organizacij, so bile pred odvzemom s spremembami te pravice tudi krivične. Kovač na svojem blogu to ponazori s primerom študentke, ki je v tretjem letniku študija prava spoznala, da jo zanima drug poklic - in se prepisala na študij psihologije. Kjer je seveda morala začeti s prvim letnikom. V primerjavi s sošolci, ki so dokončali študij prava, je študentski status potegnila za polovico dlje. Študirala je redno, ni ponavljala nobenega letnika ne na pravu in ne na psihologiji, a je sedaj, po spremembah zakona, v tretjem letniku študija psihologije ostala brez pravic, ki izhajajo iz študentskega statusa.

Kovač poudarja, da gre za manipulacijo z vpisom, ki vsebuje elemente fiktivnega vpisa. Tovrstno izkoriščanje študentskega statusa je bilo mogoče pred spremembo zakona, sedaj več ni možno. Novela do neke mere celo odpravlja krivice, ki so se do sedaj dogajale delu študentske populacije, ki so izbrani študij dokončali v predpisanih rokih, zapiše Kovač.

A ministrstvo je ob spreminjanju zakona pozabilo določiti neko prehodno obdobje, ko bi se študenti in študentke na spremembe lahko ustrezno pripravili. Pošta je prišla iznenada, študentska javnost, vpisana še po starih pravilih in s tem pripadajočih pravicah, pa tega ni pričakovala.

Več o ozadju pisanja zakona, drugih spornih točkah in manjkajočih mehanizmih v eni od prihodnjih komentatorskih oddaj, ko od ministrstva pričakujemo več informacij o prizadetih študentkah in študentih.

Univerza v Ljubljani se je na globalni lestvici najboljših univerz na svetu, Center for World University Rankings (CWUR), letos uvrstila med 1,7 odstotka najboljših. Na lestvici, ki med intenzivno raziskovalno dejavnimi univerzami meri kakovost izobrazbe in usposabljanja študentov, ugled članov fakultet in kakovost njihovih raziskav, je ljubljanska univerza v zadnjem letu napredovala s 477. na 467. mesto. Za razvrščanje na omenjeno lestvico uporabljajo osem indikatorjev, izmed katerih četrtino pomembnosti predstavlja zaposljivost študentov, ki jo izmerijo glede na število študentov univerze z menedžerskimi položaji v najuglednejših svetovnih podjetjih. Polovico vpliva skupaj predstavljata kakovost izobrazbe in fakultet, ki ju izmerijo glede na število študentov oziroma akademikov univerze, ki so prejeli večje mednarodne nagrade in priznanja. Preostali dejavniki so, suprise, suprise: število znanstvenih člankov v uglednih publikacijah; število znanstvenih člankov v zelo vplivnih revijah; število pogosto citiranih člankov, razmerje med številom znanstvenih objav v revijah z dejavnikom vpliva in številom citatov, in - število mednarodnih zahtevkov za registracijo patentov.

Tudi prav. Mednarodne uvrstitve naše univerze nam tudi študentkam in študentom godijo, in na tem mestu si ne bomo vzeli prostora za kritiziranje, zato sledi še malce samohvale univerze (ki smo jo prejeli v sporočilu za javnost): UL je uvrščena tudi na preostale tri najvplivnejše globalne lestvice: na šanghajsko, na Times Higher Education Ranking, na QS World University Rankings, ob tem pa spada tudi med odstotek najboljših univerz na lestvici regije srednje in vzhodne Evrope ter centralne Azije.

Medtem so priznani, družbeno angažirani slovenski profesorji in intelektualci javno izrazili mnenje, zakaj Borut Pahor ni primeren za predsednika republike, kar povzemamo po spletni Mladini. Kot poglavitno navajajo: »Na predsedniškem mestu ne želimo Instagram avtoritete«.

Kot pravijo podpisniki in podpisnice, med katerimi so Svetlana Slapšak, Slavko Splichal, Milica Antić Gaber, Vlado Miheljak, Gorazd Kovačič, Rudi Rizman, Božo Repe, Boris Vezjak, Urša Opara Krašovec, Jože Pirjevec in drugi, želijo z javnim pismom izpolniti državljansko in obenem intelektualno dolžnost. Menijo, da je Pahor s svojimi dejanji, opustitvami dejanj in besednimi zdrsi dokazal, da mu ni mar za dostojanstveno opravljanje najvišje državniške funkcije. »Institut predsednika države je izpraznil smisla in pomena, pričakovanja do vloge predsednika republike pa v pičlih petih letih znižal na minimum. Ker je z nekaj zadnjimi izjavami dal vedeti, da takšnih praks tudi v prihodnje ne misli opustiti, se nam zdi takšna izbira celo škodljiva.«

Na predsedniškem mestu pričakujejo intelektualno, pošteno osebo z jasnim odnosom do resnice in zgodovine, izoblikovanim mnenjem do najpomembnejših družbenih in političnih problemov, ki se ne bo zatekala k praznim populističnim frazam. Poudarjajo, da njihov namen nikakor ni državljanke in državljane pozivati h glasovanju za določenega kandidata ali kandidatko. Želijo le po svoji najboljši vednosti in vesti opozoriti, kaj lahko povzroči vnovični glas sedanjemu predsedniku.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V nedeljo so predsedniške volitve. Če že nimamo glasu za nekoga, vsaj glas proti izmikanju odgovornosti?

Predaja javnega pisma proti krčenju študentskih pravic bo tudi! Društvo Iskra vabi v četrtek, 19. oktobra, ob 11. uri vse oškodovane ter ostale študente in študentke, profesorice, profesorje, strokovno in zainteresirano javnost, medije in civilno družbo na sedež Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Javno pismo najdete na spletni strani Iskre. Odvzem zdravstvenega zavarovanja, štipendij, subvencije za prehrano, bivanje in javni prevoz, kar pripada osebam s študentskim statusom, je zanje nesprejemljiv. Razloži in povabi Jošt Vadnjal, član Iskre.

IZJAVA