Na današnji seji senata na Fakulteti za družbene vede so profesorji senata pristali na zahteve študentov zasedbe fakultete. Tako je dekan po zasedanju senata sporočil dogovor, ki so ga dosegli s študenti na senatu.

IZJAVA

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, krajše ALUO, je kot prva akademska institucija na drugi dan zasedbe izrazila solidarnost palestinskemu ljudstvu. V sporočilu za javnost so od vlade Republike Slovenije zahtevali, da nemudoma prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo ter izrazi podporo študentski zasedbi na FDV in ostalim propalestinskim aktivističnim akcijam po svetu. Podporo zasedbi so nato do danes izrazili še posamezni oddelki in katedre na Filozofski fakulteti, Fakulteti za družbene vede in Filozofski fakulteti v Rijeki.

Sočasno z zasedbo FDV se je zgodila tudi zasedba Svobodne univerze v Bruslju, ki so jo študentke zasedle pretekli torek. Študentke med drugim zahtevajo prenehanje sodelovanja z izraelskimi institucijami, ki univerzo financirajo. Anamarija pove, zakaj so se odločile za zasedbo.

IZJAVA

Vodstvo fakultete zasedbo tolerira, a še ni izpolnilo zahtev. Študentke zato vztrajajo in si želijo, da bi ljudska univerza obstala tudi, če vodstvo sprejme zahteve.

IZJAVA

Vodstvo z represivnimi organi še ni poseglo v zasedbo, a problem vsak dan predstavljajo proti-zasedbene akcije sionistov, ki uničujejo prostor.

IZJAVA

Rektorica univerze zasedbe ne podpira in stoji na strani Izraela. Anamarija napove še zasedbe, ki se odvijajo na drugih fakultetah.

IZJAVA

Senat Univerze v Barceloni je 8. maja potrdil sklep v podporo Palestini in ga predložil upravni ekipi ter svetu univerze v nadaljnjo obravnavo. V sklepu je med drugim zahteva, da univerza prepozna, da je apartheidski režim, ki ga vrši Izrael, razlog za konflikt v Gazi. Univerza mora ustanoviti tudi raziskovalni odbor za ugotovitev morebitnih povezav med univerzo in institucijami, ki ne spoštujejo mednarodnega prava, in se zavezati, da bo prekinila vse stike z izraelskimi univerzami, inštituti in podjetji. Če bo sklep sprejet, se univerza zaveže tudi, da z dopisom predsedstvu španske vlade, ministrstvu za zunanje zadeve in predsedstvu vlade Generalitat de Catalunya zahteva prekinitev odnosov z Izraelom, izpolnitev obveznosti iz mednarodnega prava in uvedbo embarga na trgovino in orožje ter prekinitev vojaškega sodelovanja z Izraelom, vključno s prekinitvijo izvoza obrambnega materiala in dvojne obrambe.

9. maja pa je CRUE, združenje 76 španskih javnih in zasebnih univerz, odločilo, da bodo članice pregledale vse pogodbe in sporazume z izraelskimi univerzami in raziskovalnimi centri. Prekinili bodo stike s tistimi ustanovami, ki niso izrazili, citiramo »trdne zavezanosti miru in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava«. Konec citata. V izjavi so se med drugim tudi zavezali, da bodo univerze stike s palestinskimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami okrepile, svoje programe solidarnosti pa razširile v pomoč Palestincem.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob 17. uri se s predavanjem Palestinska arhitektura: od svetovne dediščine do urbicida in fotografsko razstavo Od gradu do zidu: Pogled na arhitekturo v Palestini začenja serija dogodkov Svobodna Palestina, ki jih organizira Vodnikova domačija v sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev in drugimi partnerji ob obletnici nakbe oziroma etničnega čiščenja Palestine. Dogodki se bodo odvijali od ponedeljka do sobote na različnih lokacijah po Ljubljani. Potekala bodo predavanja, pogovori, filmske projekcije, razstave in predstava, ki bodo v ospredje postavjali palestinske glasove.

V sredo ob 19. uri bo na Placu v sklopu letnika predavanj o intelektualcih, ki jih organizira Inštitut za delavske študije, potekalo predavanje Isidore Grubački z Inštituta za novejšo zgodovino. Govorila bo o jugoslovanskih feminizmih v medvojnem obdobju, natančneje o njihovih kontinuitetah in transformacijah.

V četrtek ob 20. uri pa se lahko v Kinu Šiška udeležite dobrodelnega koncerta za Gazo En dva svetova. Nastopili bodo različni glasbeniki, med njimi Dan D, Adi Smolar, AKA Neomi, KiKi, Kokosy in drugi. Vstopnice so za študentke na voljo po znižani ceni, zbrana sredstva pa bodo namenjena organizaciji Medical Aid for Palestinians.

V Slovenskem mladinskem gledališču se začenja gledališki proces za avtorsko predstavo z naslovom Domolov, katere tema bo stanovanjska problematika. Če imate bodisi dobre ali slabe, torej domozlom izkušnje v zvezi z najemom, oddajo, kupovanjem, prodajo ali iskanjem stanovanj, vabijo, da jih delite. Zanimajo jih izkušnje z najrazličnejšimi tipi bivališč od najemniških stanovanj do dijaških, študentskih, upokojenskih domov. Zgodbe lahko delite preko anonimnega obrazca, ki je dostopen na Facebook strani Mladinskega gledališča.

Če si stanovanja ne morete privoščiti, vam morda pomaga naslednja informacija. Ustanova patra Stanislava Škrabca e objavila razpis za dodeljevanje štipendij v prihajajočem študijskem letu, in sicer enoletne štipendije za magistrski in doktorski študij slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije, primerjalnega ali splošnega jezikoslovja. Podeljujejo tudi enkratne štipendije za doktorski študij študentom članom Slovenske frančiškanske province svetega Križa ne glede na smer študija ter enkratne podoktorske štipendije za raziskovanje s področja slovenskega jezika. Razpisni pogoji so dostopni na spletni strani Ustanove patra Stanislava Škrabca, rok za prijavo pa je 21. maj.

V študentskem prostoru K17 si boste lahko v mesecu maju ogledale projekcije filmov o študentskem organiziranju in avtonomnih prostorih, torej tematikah, ki širijo in preizprašujejo ideje samega prostora K17. Predvajali bodo tudi filme študentskih ustvarjalcev, zato vabijo, da jim kratek opis ali video napovednik filma pošljete na elektronski naslov: prostor.k17@gmail.com do 17. maja. Tematski okvir je angažiranost, ki je razumljena kar najširše.

Do 20. maja se lahko na več lokacijah v centru Ljubljane ustavite ob panojih, ki so del razstave Mirovnega inštituta o zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. Razstava obeležuje 50-letnico sprejetja jugoslovanske ustave, ki je kot prva na svetu opredelila pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok.

Oddajo smo pisale vse novinarke redakcije skupaj, ker imamo zaradi utrujenosti skupaj ravno za ene možgane.