Tole gre od smeti do ljudi
V Ciciganu se danes posvečamo čisto drobnemu križišču med gibanji za socialno pravičnost, študentskim bojem leta 1968, močjo najstniškega prepričanja in življenjem novinarja ter nekdanjega ministra za izobraževanje v organizaciji The Young Lords. Za tolmačenje križišča se nam je zdel najprimernejši kar v uvodu omenjeni novinar in nekdanji minister za izobraževanje pri organizaciji The Young Lords, ki je bila najprej pravzaprav ulična tolpa, kasneje pa čedalje manj tolpa, čedalje bolj organizacija, čedalje bolj politično gibanje. Novinar je Juan Gonzalez, sodelavec in vodja spletnega, televizijskega in radijskega programa Democracy Now. Preden je postal to, kar je danes, je sodeloval pri razširitvi tolpe Young Lords, lep čas pa je bil tudi minister za izobraževanje v tolpi - ki v času njegove priključitve res ni bila več tolpa.
Legenda pravi, da segajo začetki tega, čemur bomo zaenkrat rekli tolpa, v vroče in neznosno smrdljivo poletje leta 1969, ko so prebivalci Harlema v Brooklynu v New Yorku že tedne skupaj s skupino šestnajst- do šestindvajsetletnikov pobirali in odnašali smeti in dolgo časa neuspešno poskušali organizirati njihov odvoz. Mestna komunala se je zbiranju smeti - zgodovina ta podatek izbriše - izogibala. Prebivalci skupnosti so kupe smeti z ulice El Barria premaknili na 3. avenijo, kjer bi jih lokalna komunala morala pobrati in odpeljati. Ker se to ni zgodilo, so lokalni prebivalci skupaj s tolpo smeti zažgali. Z zažigom in posledično oviranjem prometa so jasno in glasno opozorili na težavo. Skupnost v Harlemu se je z opisano akcijo povezala in s tem omogočila začetek delovanja mladinske tolpe. Young Lords so bili mlada tolpa, ki začetne agresije in elana ni uporabljala za notranje nasilniško reševanje sporov, ampak za opozarjanje na težave latinskoameriške, portoriške skupnosti.
Sogovorec Juan Gonzalez se tolpi ni pridružil v tistem trenutku, ob nastanku se je šolal na drugem koncu države, v Chicagu, vseeno pa je z zgodovino dobro seznanjen. V sledečem, precej dolgem posnetku nam bo Gonzalez na kratko opisal zgodovino nastanka skupnosti, predstavil idejnega vodjo Cha Cha Jimeneza in ošvrknil razlog za spremembo radikalizacije. Gonzalez pove tudi, kako se organizacija razširi z zahodne na vzhodno obalo.
Ob približno istem času so nastajale tudi tudi druge organizacije, tolpe in gibanja za socialne pravice, ki so detektirale pdobne probleme. Druga drugo so medsebojno radikalizirale, plemenitile in usmerjale. Ena od organizacij, ki je močno vplivala na ustanovitelje tolpe Young Lords, je bila tudi afroameriška organizacija Black Panthers. Cha Cha Jimenez, predstavnik barv Young Lords, in Fred Hampton, predstavnik barv Black Panthers, sta nekaj časa preživela v istem zaporu in v istem obdobju. Hampton je na Jimeneza vplival do te mere, da je ta ob izhodu iz zapora spremenil način delovanja tolpe. Nastala je organizacija s političnim in socialnim programom.
Sledi kratek glasbeni premor, v katerem bomo prisluhnili danski mladinski hip hop skupini Young Lords, ki se nam bo predstavila s komadom Young Lords. Po premoru bomo nadaljevali z navezavo na pravkar slišane zahteve organizacije, ki ji danes namenjamo pozornost.
Dobrodošli nazaj v oddaji Cicigan, v kateri se danes posvečamo kratki zgodovini organizacije Young Lords. Pred glasbenim premorom smo se spoznavali s kratko zgodovino tolpe, kasneje organizacije The Young Lords, ter s tem, kako je ta drugačna od podobnih organizacij, na primer Black Panthers.
Vračamo se k temi gibanja The Young Lords ter k njihovim političnim zahtevam. Med trinajstimi točkami je večina takih, da se logično vežejo tudi na nekatere razlike med socialnima gibanjema Black Panthers in Young Lords, ki jih je v slišanem posnetku že omenil Gonzalez. Točke so, na primer, prekinitev ameriške kolonialne nadvlade nad Portorikom ter pravica do suverenosti Portorika in Portoričanov. Young Lords so izrazili tudi zahteve po samoodločanju vseh Latinoameričanov, s tem pa povezali tudi potrebo po nadzoru nad institucijami, ki se tičejo življenj Latinoameričanov. Pomembne točke so tudi zavračanje vpletenosti v Vietnamsko in druge vojne ter zahteve po osvoboditvi političnih zapornikov. Poleg političnih zahtev je gibanje skrbelo za zadovoljevanje potreb skupnosti. Gibanje je organiziralo skupnostne kuhinje, delavnice, izobraževanja in zdravstvene preglede. Spomladi leta 1970 so, na primer, med testiranjem za tuberkolozo ugotovili, da je v soseskah El Barrio in Bronx s to boleznijo okužena tretjina od 800 testiranih Latinoameričanov. Jeseni istega leta stranka Young Lords zasede lokalno bolnišnico Lincoln v Čikagu. Zahtevajo reformo zdravstvenih storitev, ki bi Latinoameričanom omogočila dostop do preventivnih programov, vključenost v programe za nego mater in otrok, programe za preprečevanje odvisnosti od drog, programe skrbi za starejše občane in zvišanje plač vseh zdravstvenih delavcev.
Tako stranki kot organizaciji se je počasi priključevalo vse več ljudi. V času po letu 1970 se je tudi Gonzalez začel aktivno vključevati v stranko in identificirati probleme na področju izobraževanja in reprezentacije latinoameriških skupnosti:
Skupnost se je počasi, ampak vztrajno samoizobraževala tudi na področju enakosti spolov. Leta 1970 je ta radikalna in progresivna socialna organizacija spremenila eno od zahtev v programu s trinajstimi točkami. Slogan “mačizem mora biti revolucionaren” so spremenili v “zahtevamo enakost žensk in moških, dol z mačizmom in moškim šovinizmom”. Spremembe so bile postopne.
Kratek intervju zaključujemo z romantično mislijo Juana Gonzaleza, ki nam je posebej pri srcu.
Mladost je moč. Pa lahko noč.
Z latinosi se je bodla Zala,
Bral Benjamin,
Tehniciral Blaž.
Dodaj komentar
Komentiraj