150 kil evrov za diferencialne izpite
O razumevanju študija kot oblike naložbe v lastno vrednost smo na Radiu Študent že veliko poslušali. Ena izmed takih, tudi na slovenskih javnih univerzah plačljivih naložb v prihodnost je naložba v opravljanje diferencialnih izpitov. Te mora študent opraviti, če želi študij po zaključenem dodiplomskem izobraževanju nadaljevati na sorodnem, a ne popolnoma primerljivem programu.
Preden se poglobimo v cenik storitev Univerze v Ljubljani, še nekaj besed namenimo interdisciplinarnosti in prehodnosti med študijskimi smermi. Kot razloži Jošt Vadnjal, nekdanji vodja odbora za visoko šolstvo Študentske Iskre, interdisciplinarnost največkrat ni cilj sama po sebi, pač pa je zaželena, dokler jo je mogoče instrumentalizirati za povečanje razpona znanj in kompetenc, s tem pa za izboljšanje lastne konkurenčnosti na trgu delovne sile.
Prehodnost med študijskimi programi pa ima svojo ceno. Za opravljanje diferencialnih izpitov jo plačajo študentke in študenti. Današnjo oddajo Kaj pa univerza bomo zato posvetili pregledu cen diferencialnih izpitov v članicah največje javne univerze pri nas – Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju UL.
Pri določanju cene posamezne diferencialne obveznosti se članice UL opirajo na veljaven cenik univerze. V njem je zapisano, da se cena diferencialnega predmeta določi glede na število kreditnih točk, ki jih mora kandidat zbrati, da izpolnjuje pogoje za vpis na želen magistrski študij. Vrednost ene kreditne točke se določi kot delež šolnine celotnega študijskega programa, v okviru katerega se predmet izvaja. Če je celoten študijski program ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, kandidat pa mora opraviti diferencialne predmete, ovrednotene s 45 kreditnimi točkami, bo zanje tako plačal četrtino vrednosti šolnine za celoten študijski program.
Na Fakulteti za farmacijo je tako določeno, da je ena kreditna točka vredna 110 evrov. Pogovarjali smo se z magistrsko študentko laboratorijske biomedicine, ki se je na ta program preusmerila po zaključenem prvostopenjskem študiju dietetike.
Za primerjavo. Povprečna višina celoletne državne štipendije znaša nekaj manj kot 1600 evrov. Kot nam je pojasnila anonimna študentka Fakultete za farmacijo, se je za nadaljevanje podiplomskega študija na drugem programu odločila, ker si je želela boljših možnosti za redno zaposlitev. Plačilo diferencialnih predmetov si je lahko privoščila samo z denarjem, ki si ga je izposodila od svoje tete.
Ob visokih cenah diferencialnih izpitov se zastavlja vprašanje, ali imajo fakultete s študenti, ki te izpite opravljajo, tudi tako visoke dodatne stroške. Svoja opažanja opiše študentka Fakultete za farmacijo.
Prodekan za študijsko področje Fakultete za farmacijo, Marko Anderluh, pisno odgovarja, da so laboratorijske vaje na fakulteti odpadle samo v obdobju, ko je bilo njihovo izvajanje v živo zaradi epidemiološke situacije v državi prepovedano z vladnim odlokom. Pojasnjuje še, da se na Fakulteti za farmacijo med vajami uporabljajo dragi materiali, kot so različne kemikalije, po uporabi pa mora fakulteta plačati tudi stroške njihovega uničenja. Kot dodaja Anderluh, strošek študija na Fakulteti za farmacijo zato ni primerljiv »na primer s tisti[mi] na f[ilozofski] f[akulteti].«
V nasprotju s prepričanjem prodekana Fakultete za farmacijo pa lahko študijski podvigi študenta veliko stanejo tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Študentka, ki je na Univerzi na Primorskem zaključila dodiplomski študij biopsihologije, je morala kljub znatnim vsebinskim prekrivanjem med študijem psihologije in biopsihologije za izpolnjevanje pogojev vpisa na magistrski študij psihologije opraviti diferencialne obveznosti v obsegu 45 42 kreditnih točk oziroma sedmih predmetov.
In logike prav res v tem ni kaj veliko. Za pojasnilo smo se zato obrnili na predstojnika ljubljanskega Oddelka za psihologijo, Matijo Svetino. Ta nam je sicer zatrdil, da se kandidatom ob ponovnem opravljanju diferencialnega izpita še enkrat zaračuna le izvedba tega izpita. Računi, izstavljeni leta 2020, ki smo jih pridobili v uredništvu, pa kažejo na drugačno prakso. Pojasnilo, ali se je ta v zadnjem letu in pol spremenila, še čakamo.
Upoštevanje vrednosti posamezne kreditne točke pa ni edini način, kako fakultete določajo ceno diferencialnih obveznosti. Po lastni presoji lahko kandidatu zaračunajo le izpit in ne tudi izvajanja celotnega predmeta. Ker je cena posameznega izpita občutno nižja od cene izvajanja predmeta, med programi obstajajo velike razlike v višini stroškov, ki jih mora kandidat poravnati za opravljanje diferencialnih obveznosti.
Kot nam je pisno pojasnila dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani, Mojca Schlamberger Brezar, so oddelki znotraj Filozofske fakultete avtonomni pri odločanju, ali mora kandidat opraviti zgolj izpit ali tudi celoten predmet skupaj z vajami in seminarji. Minka, študentka Filozofske fakultete, opiše svojo izkušnjo.
Čeprav na predmete, ki jih mora opraviti, ni formalno vpisana, je vseeno dobrodošla na vajah, ki se v sklopu njih izvajajo. Sodeč po pogovoru s predstavniki Študentskega sveta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se podobne prakse drži večina oddelkov fakultete. Izjema je, kot kaže, Oddelek za psihologijo. Po besedah dekanje pa je na tem oddelku tudi največ zanimanja za opravljanje diferencialnih izpitov.
Poseben postopek določanja cene diferencialnih obveznosti ima tudi ljubljanska Biotehniška fakulteta. Kot so nam pisno pojasnili, je Upravni odbor fakultete zaradi visokih stroškov dela in materialov za laboratorijske vaje ter posledično visokih šolnin določil enotno ceno diferencialnega predmeta, ki na Biotehniški fakulteti znaša 300 evrov na predmet. To vključuje izvedbo predmeta in tri možnosti opravljanja izpita. Dodatne stroške, ki na Biotehniški fakulteti nastanejo z vsakim študentom pri opravljanju diferencialnih izpitov, komentira Klara, študentka biotehnologije, ki opravlja diferencialne izpite za vpis na magistrski študij ekologije in biodiverzitete.
Odločitev za opravljanje diferencialnih predmetov pa ni bila lahka. Čeprav sta si oba programa vsebinsko blizu in se izvajata na isti fakulteti, je cena prehodnosti med njima za študentko visoka.
Postopki določanja cene in načina izvedbe diferencialnih predmetov ter izpitov se od fakultete do fakultete, ponekod pa tudi od oddelka do oddelka razlikujejo. Vsem našim sogovornicam, ki so diferencialne obveznosti opravljale ali jih še opravljajo, pa je skupno, da morajo zato, da si študij lahko privoščijo, delati. Kljub temu je cena njihovih diferencialnih obveznosti tako visoka, da so si denar večinoma tudi izposodile pri sorodnikih. Kaj plačljiva prehodnost med študijskimi programi pomeni za študente in študentke, komentira Lara Jana Gabrijel iz Študentske fronte.
Diferencialni izpiti so tako še eden izmed skritih stroškov študija. Da si tega lahko privoščijo, študentje med študijem tudi delajo in tako zagotavljajo še stalen dotok poceni in fleksibilne delovne sile. Poblagovljenje študija za konec komentira Vadnjal.
Foto: Marja Zakelšek
Dodaj komentar
Komentiraj