Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ustanovljena leta 1938, je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Združuje znanstvenike in umetnike, ki so bili zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti izvoljeni med člane. SAZU neguje, spodbuja in pospešuje znanost in umetnost ter s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju znanstvene misli in umetniške ustvarjalnosti, piše na spletni predstavitvi omenjene inštitucije, ki je, po zapisanem sodeč, neprecenljiva za slovenski narod, njegovo tradicijo in njegov razvoj. A od leta '38 se je SAZU-ju nabralo kar nekaj težav, ki jih očitno niso uspeli reševati sproti in postajajo vedno resnejše.

Začnimo z vprašanjem spola med rednimi, izrednimi in dopisnimi člani SAZU-ja, ki jih je skupno 161, med katerimi je le 6 žensk. Na akademiji so se s tem vprašanjem soočili lanskega aprila, ko je vodenje prevzel Tadej Bajt. Ta je na vprašanje o neenaki zastopanosti žensk odgovoril takole: »In potem še moje izkušnje z diplomiranimi damami, bi lahko rekel, da nerade, recimo kadar pridejo iz drugih krajev, ostajajo v Ljubljani. Ker v Ljubljani pa je nekako treba ostati, da lahko delaš to kariero. Moraš biti na inštitutu, moraš biti na univerzi, ampak se rade vračajo v svoje okolje.«

 

O žaljivem in neustreznem odzivu so takrat največ pisali na blogu Kvarkadabra, kjer so članice komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport objavile protestno pismo, pojavili pa so se tudi predlogi, da bi za nove člane SAZU-ja izmenično potrjevali moške in ženske kadidate. Več o tem pove Luka Omladič.

Izjava v posnetku oddaje:

Omladič pa poudarja tudi na nesmislne na drugih področjih delovanja SAZU-ja.

Izjava v posnetku oddaje:

A vprašanje zastopanosti žensk seveda ni edino, ki tare najuglednejšo izmed slovenskih inštitucij. Vsak redni član SAZU-ja namreč prejema okoli 1400 € bruto. Vsak mesec, do smrti. V prejšnji številki Delove Sobotne priloge sta tako profesorja Aleš Iglič in Janez Jerovšek objavila pismo političnim voditeljem, naj to nerazumno apenažo akademikom končno ukinejo. Sama to nagrado razumeta v luči akademij znanosti in umetnosti, kot so jih poznali v državah bivšega vzhodnega bloka. Glede na vsesplošno finančno stanje naše države in mnogoterostjo socialnih problemov prebivalstva si Slovenija nikakor ne more privoščiti take oblike nagrajevanja. Večina članov SAZU-ja pa poleg omenjene nagrade tako ali tako že dobiva nek drugi ali celo tretji dohodek.

Po besedah Igliča in Jerovška v nekaterih primerih dohodki akademikov letno presežejo sto tisoč evrov. Po nadaljnjih izračunih pa omenjena prideta do naslednjih številk: Leta 2012 je SAZU za redne mesečne dosmrtne nagrade porabila 1,78 milijona evrov, posamezni član SAZU-ja pa je v desetih letih nagrajen kar s sto dvajset tisoč evri.

Nagrajenci oziroma akademiki se sicer zavedajo pravne in moralne spornosti te dejavnosti, zato so na seji izvršilnega odbora leta 2012 že razmišljali, da bi nagrade spremenili v honorarje za opravljeno delo. Vendar pa so tudi tukaj naleteli na težavo pravne izvedljivosti.

Medtem ko se Jerovšek in Iglič spotikata predvsem ob to, da je ta sistem nagrajevanja ostanek zloglasnega socializma in da danes v Evropi nikjer nismo priča takim bonitetam, je vprašanje delovanja SAZU-ja širše. O tem zopet Omladič:

Izjava v posnetku oddaje:

Z denarjem, ki vsako leto odteče na račune akademikov, bi lahko financirali okoli sto mladih raziskovalcev ali pa šestdeset doktorskih študentov, kar so za Slovenijo več kot impresivne številke. Kaj na to poreče Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport? Povedo le, da na to nimajo vpliva, saj je SAZU, zanimivo, financiran posebej s strani Ministrstva za finance.

Na vprašanja o funkciji SAZU-ja v celotni slovenski znanstveno umetniški sceni pa bo morala odgovarjati tudi sama Akademija. Pri vsej zgodbi je morda najbolj problematičen prav stalen molk inštitucije, ki se kakršnikoli debati kljub množici pozivov in odprtih pisem enostavno ne odziva. Kar že samo po sebi priča o tem, koliko SAZU res skrbi za razvoj domačih znanosti in umetnosti.

Na naziv akakdemika čakata vajenka Staša in Arne.