Akademski bojkot? EU could never
V začetku junija je bila objavljena peticija, ki od Evropske unije zahteva, da preneha biti soudeležena pri izraelski genocidni vojni v Gazi. Podpisalo jo je že več kot 4000 akademskih organizacij in posameznikov, med drugim Evropska koordinacija odborov in združenj za Palestino. Peticija od Evropske unije zahteva, naj ta prekine vso akademsko in raziskovalno sodelovanje z izraelskimi institucijami ter prekliče izraelsko sodelovanje v programu Obzorje Evropa. Prav tako jo poziva, da pomaga pri obnoviti palestinskih akademskih ustanov ter zahteva, da razišče vpliv dosedanjega in prihodnjega financiranja Izraela na področju človekovih pravic. Poleg tega peticija apelira k sankcijam proti Izraelu, vključno z embargom na orožje in izkoriščanjem evropskega vpliva za uveljavljanje mednarodnega prava. Peticijo lahko podpišejo raziskovalci, univerzitetno osebje in študenti v Evropski uniji. Med drugim jo je na svojih omrežjih delilo Gibanje za pravice Palestincev. Več o peticiji pove Barbara Vodopivec iz omenjenega gibanja.
Obzorje Evropa je evropski program financiranja raziskav in inovacij, ki ima za obdobje med letoma 2021 in 2027 predviden skupni proračun v vrednosti slabih 100 milijard evrov. Čeprav programi financirajo projekte pod pogojem, da so rezultati v korist civilnim namenom, Evropska unija nima vzpostavljenih mehanizmov za spremljanje nadaljnje uporabe rezultatov raziskav po izteku projektov. Kot navaja peticija, je zelo verjetno, da je več desetletij financiranja raziskav Evropske unije pomembno prispevalo k izraelskemu vojaško-varnostnemu kompleksu.
V okviru programa Obzorje Evropa z izraelskimi univerzami, raziskovalnimi institucijami in podjetji sodelujejo tudi slovenske univerze in druge ustanove.
Članice ljubljanske univerze v projektih sodelujejo z izraelskim tehnološkim inštitutom Technion, znanstvenim inštitutom Weizmann, kmetijskim raziskovalnim centrom Volcani, tehnološkim start-up podjetjem Nurego in izraelskim ministrstvom za zdravje. Inštituta Technion in Weizmann imata očitne povezave z izraelsko orožarsko industrijo in vojsko. Technion ima vzpostavljeno dolgoletno sodelovanje z največjim izraelskim orožarjem Elbit Systems, in sicer z izobraževanjem kadra ter razvijanjem vojaške tehnologije. Technion sodeluje na projektu SEAMAC, ki ga do izteka ob koncu leta koordinira ljubljanska Fakulteta za strojništvo. S Technionom v okviru Obzorja Evrope sodeluje tudi Univerza v Mariboru, in sicer na projektu, ki razvija stroškovno učinkovito sredstvo za celjenje ran, na dveh projektih pa z njim sodeluje tudi Institut Jožef Stefan.
Znanstveni inštitut Weizmann je vodilna izraelska raziskovalna univerza, ki prav tako sodeluje z Elbit Systems pri razvijanju naprednih vojaških tehnologij in komunikacijskih sredstev, umetne inteligence ter dronov. Univerza v Ljubljani z inštitutom Weizmann sodeluje pri dveh projektih, Univerza v Novi Gorici pa koordinira projekt s področja strojnega učenja za naravoslovje in humanistiko, pri katerem sodeluje omenjeni inštitut.
Na Univerzo v Novi Gorici smo se obrnile z vprašanjem, ali bi bili pripravljeni prekiniti sodelovanje na omenjenem projektu. Rektor Boštjan Golob je odgovoril, da bi bilo nesmiselno prekiniti vodenje in izvajanje projekta zaradi zanemarljive vloge izraelskega inštituta, ki do sedaj ni in tudi v bodoče ne bo prispeval nič. Verjetno bo izraelski inštitut Weizmann v prihodnosti res nekoliko težje prispeval k projektom, saj je pred nekaj dnevi več poslopij njegovega kampusa južno od Tel Aviva močno poškodovala iranska balistična raketa.
Univerza v Ljubljani je s prvim januarjem letos začela sodelovati na novem projektu SPARKLE, programu usposabljanja za napredne raziskave na področju inženirstva svetlobne snovi, v angleščini light-matter engineering. Gre za napredne metode kombiniranja fotonike in računalništva pri razvijanju tehnologij umetne inteligence. Na projektu, ki se zaključi konec leta 2028, ljubljanska univerza in Institut Jožef Stefan sodelujeta skupaj z univerzama v Bar Ilanu in Tel Avivu. Senat Univerze v Ljubljani je lani maja sklenil, da bodo pri prijavah novih projektov, v katerih bi sodelovala izraelska ustanova, preverili njeno morebitno povezavo z vojaškimi strukturami ali zaznano podporo nasilju in da k takšnim projektom ne bodo pristopili.
Univerza v Bar Ilanu, s katero pri novem projektu sodeluje ljubljanska univerza, je znana po tem, da je skupaj s Technionom razvila sisteme umetne inteligence, uporabljene v bojnih vozilih. Poleg tega univerza tesno sodeluje s Šin Betom, zloglasno izraelsko varnostno službo, ki jo je Odbor Združenih narodov proti mučenju obsodil zaradi uporabe mučenja in drugih nezakonitih nasilnih taktik zasliševanja. Univerza v Tel Avivu sodeluje z izraelskimi zračnimi silami, za izraelsko vojsko razvija tehnologijo in s svojimi programi usposablja izraelske vojake. Poleg tega preko svojega sklada tveganega kapitala vlaga v podjetje Xtend, ki zagotavlja sisteme za uporabo tako imenovanih rojev oboroženih brezpilotnih letal, ki so bila uporabljena pri izraelskem genocidu v Gazi.
Univerzo v Ljubljani smo kontaktirale, kako pojasnjujejo sodelovanje v novem projektu SPARKLE, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo prejele.
Univerza v Mariboru ima v okviru programa Obzorje Evropa sklenjeni še dve sodelovanji z izraelskimi institucijami. Skupaj z ljubljansko univerzo in Institutom Jožef Stefan sodeluje z izraelskim ministrstvom za zdravje na projektu, na katerem razvijajo metode ocenjevanja tveganj zaradi kemikalij. Sodeluje pa tudi pri projektu, ki razvija rešitev za energetsko učinkovite podatkovne prostore v povezavi z rabo umetne inteligence. Pri projektu sodeluje podjetje Red Hat Israel, podružnica tehnološkega podjetja IBM Israel, ki je del ameriške multinacionalke IBM.
Red Hat Israel sodeluje z izraelsko vojaško enoto Mamram, ki storitve v oblaku in obdelavo podatkov zagotavlja vsem vojaškim enotam in generalnemu vojaškemu štabu. Red Hat Israel z vojaškimi enotami sodeluje tudi pri drugih projektih v povezavi z računalniškimi storitvami, kibernetsko obrambo, umetno inteligenco in strojnim učenjem. Glede morebitne prekinitve sodelovanja z omenjenimi institucijami smo kontaktirale tudi Univerzo v Mariboru, vendar odgovora do zaključka redakcije prav tako nismo prejele. Vse odgovore univerz bomo, ko jih prejmemo, objavile pod prispevkom na naši spletni strani.
V sklopu programa Obzorje Evropa sodeluje tudi Univerza na Primorskem, in sicer pri projektu, ki se vsebinsko ukvarja s podnebnimi spremembami in odkrivanjem bolezni. Univerza pri tem projektu sodeluje z izraelskim ministrstvom za zdravje in Univerzo v Haifi. Ta sodeluje z izraelskimi zračnimi silami, razvija tehnologijo za izraelsko vojsko, izvaja pa tudi program za usposabljanje izraelskih vojakov. Glede morebitne prekinitve sodelovanja z Univerzo v Haifi na omenjenem projektu nam z Univerze na Primorskem niso odgovorili, so pa sporočili, da Univerza na Primorskem po poteku ni podaljšala krovnega sporazuma z univerzo Ben Gurion. Hkrati sporočajo, da je vsa sredstva Erasmus+ za mobilnost preusmerila iz Izraela v druge države v regiji, predvsem Egipt, Alžirijo in Maroko. Navajajo tudi, da Univerza na Primorskem praviloma predčasno ne prekinja projektnih pogodb in do konca izvaja zastavljene obveze.
Pri več projektih Obzorja Evrope z izraelskimi institucijami sodelujejo tudi slovensko ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in inovacije, univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru ter že omenjeni Institut Jožef Stefan, ki aktivno sodeluje na desetih takšnih projektih. Institut sodeluje tudi s Hebrejsko univerzo v Jeruzalemu na projektu, ki se ukvarja s trajnostnim kmetijstvom. Tudi Hebrejska univerza izvaja vojaške programe za usposabljanje izraelskih vojakov in vodi raziskave vojaške medicine v partnerstvu z izraelsko vojsko.
Institut Jožef Stefan na treh projektih, ki so povezani s področjem umetne inteligence, sodeluje tudi z že omenjenim podjetjem IBM Israel. Gre za tehnološko podjetje, ki opremlja izraelsko vojsko z računalniškimi sistemi in tehnologijami za nadzor in komunikacijo, uporabljenimi pri izraelskem genocidu v Gazi in na Zahodnem bregu, denimo z razvijanjem naprednih sistemov za ciljanje in orožje z umetno inteligenco. IBM upravlja tudi z izraelskim računalniškim sistemom za registracijo prebivalstva, ki hrani podatke o Palestincih, ki živijo na okupiranem palestinskem območju. Na institutu so nam sicer sporočili, da odgovorov na naša vprašanja o projektih in morebitni nameri po prekinitvi sodelovanja ne bodo uspeli pripraviti do etriranja oddaje, zato jih bomo prav tako naknadno objavile pod prispevek.
Naša sogovornica Vodopivec za konec pove, kaj v Gibanju za pravice Palestincev menijo o sodelovanju Evropske unije z izraelskimi institucijami.
Odgovor (Institut Jožef Stefan, prejeto 25. 6. in dodano prispevku 26. 6.):
Na Institutu »Jožef Stefan« se intenzivno pripravljamo na novo vodstvo. Sredi julija namreč inštitut prevzema nov direktor prof. dr. Leon Cizelj. Zato bi bilo za konsistentne novinarske odgovore korektno počakati na novo vodstvo.
Bom pa zapisala le stališče IJS, ki se ga držimo v takih primerih. V takih situacijah odločitve sprejema Slovenija kot država oz. Ministrstvo za zunanje zadeve. Če/ko bodo kakršna koli navodila glede mednarodnih sodelovanj tudi na znanstvenem področju, jim bo Institut »Jožef Stefan« v celoti sledil.
Odgovor (Univerza v Mariboru, prejeto in dodano prispevku 24. 6.):
Odgovor (Univerza v Ljubljani, prejeto in dodano prispevku 27. 6.):
Univerza v Ljubljani se zaveda pomena etične odgovornosti v znanstvenem in raziskovalnem delu. Senat Univerze v Ljubljani je maja 2024 sprejel naslednje sklepe glede sodelovanja z izraelskimi ustanovami: Senat UL na dopisni seji sprejel sklepe glede pomoči palestinskim študentkam in študentom ter sodelovanja z izraelskimi ustanovami | Univerza v Ljubljani
V skladu s temi sklepi Univerza sodeluje v obstoječih mednarodnih raziskovalnih projektih v okviru programov, ki jih financira Evropska komisija, dokler se z njimi uresničujejo cilji spodbujanja inovacij, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in razumevanja globalnih problemov. Pri novih projektih, pri katerih bi sodelovale izraelske ustanove (kot tudi v primerih ustanov iz držav, ki izvajajo agresijo na tujih ozemljih ali kršijo človekove pravice v lastnih državah), dosledno preverjamo prijavo projekta v luči morebitne povezanosti z vojaškimi strukturami ali zaznane podpore nasilju, in k takšnim projektom ne pristopamo.
Omenjeni projekt Scientific training Programme for Advanced Research and Knowledge in Light-Matter Engineering (SPARKLE) v okviru razpisa Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija (Horizon Europe MSCA Doctoral Network) se je začel 1. januarja 2025, prijava pa je bila oddana leta 2023. UL ni bila vključena v odločanje o partnerjih projekta, saj je to v pristojnosti koordinatorja – Danske tehniške univerze – in glavnih partnerjev. Financirani partner projekta v Sloveniji je Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani (Fakulteta za matematiko in fiziko UL) v projektu sodeluje kot pridruženi partner (associated partner), brez finančnih sredstev in brez podpisane pogodbe z Evropsko komisijo.
Odločitev o podpori peticijam je avtonomna pravica posameznika. Kot javna visokošolska ustanova pa Univerza v Ljubljani ne sodeluje pri podpisovanju spletnih peticij, saj to presega okvir njenega institucionalnega delovanja.
Dodaj komentar
Komentiraj