Študentke in študentje, znašli smo se v največji gostoti izpitnega obdobja, pritiski se vrstijo, bolj pridni sošolci in sošolke so na nek, tebi in meni nerazumljiv način že opravili z vsemi izpiti iz zimskih in pomladnih rokov. Na vse mogoče medijske platforme objavljajo fotografije z morja, kamor so šli skupaj s klapo iz otroštva, pa fotke iz slovenskih gor, kamor so peljali mamo na izlet za petdeseti rojstni dan.

Ti pa jaz pa sediva doma ali pa na faksu ali pa v kateri od lokalnih knjižnic. Med prsti vrtiva lase, včasih telefon, ker je treba pogledat fotografije sošolcev in se ob tem slabo počutit. Sedim nad knjigo, težko mi je, ker imam silovit občutek, da mi v treh tednih ne bo uspelo opravit z vsemi izpiti, ker me čakata še dve službi. Pa še mama je brezposelna. Pa še razočarana bo nad mano. Ker sem jaz sama razočarana nad sabo. Tako si mislim sama o sebi, ves teden pred prvim izpitom se s sabo pogovarjam tako, da si govorim, da ne zmorem opravit izpite, in se prepričam, da je res. Fakultete so za ljudi, ki so bolj sposobni od mene. Na dan izpita me zgrabi panika. Že na avtobusu začnem hiperventilirat, ko pred sebe dobim izpit, ugotovim, da od hudega ne razumem več besed. Vrti se mi, ne morem brati. Oddam neizpolnjen izpit in čutim olajšanje, ki ga prekine ostra slaba vest.



Še dobro, da sem na faksu, kjer deluje psihološka svetovalnica, kjer se lahko o svojem nedavnem neuspehu pogovorim s strokovnjakom, ki je v tem trenutku bolj racionalen od mene. Aja … verjetno nisem na fakulteti, ki skrbi za moje duševno zdravje.

Študentske psihološke svetovalnice in psihosocialne svetovalnice so prostori, kjer strokovnjaki, psihologi, psihoterapevti in študentje višjih letnikov psiholoških smeri sedijo in se strokovno posvetujejo s študenti, ki jih tarejo takšne in drugačne, večinoma s študijem povezane težave.

Izkaže se, da do hitrega psihološkega svetovanja ni tako enostavno priti. Še več, psiholoških svetovalnic je na fakultetah po Sloveniji bolj malo. V okviru Univerze v Ljubljani študentske psihološke svetovalnice ni, te delujejo le v okviru posamičnih fakultet. Psihosocialna svetovalnica Filozofske fakultete je zaradi izgube mentorja na zimskem spanju, brez svetovalnice je tudi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. V Ljubljani deluje zgolj psihosocialna svetovalnica na Pedagoški fakulteti.

Tatjana Dobnikar, psihologinja in psihoterapevtka, ki dela v študentski psihosocialni svetovalnici na Pedagoški fakulteti,  pove, da je za področje relativno slabo poskrbljeno.

IZJAVA

Vendar je pohvalno, da je fakulteta sama prepoznala potrebo po vzpostavitvi prostora za svetovanje:

IZJAVA

Zanimalo nas je, kako odzivni so študentje in ali svetovalnico sploh obiskujejo.

IZJAVA

Dobnikar je razložila tudi, katere so najpogostejše težave, s katerimi se ukvarjajo študentje.

IZJAVA

Doda pa še :

IZJAVA

Sogovorka je povedala, da se občasno zgodi, da je psihosocialna svetovalnica koristna tudi, ker pomaga pri odkrivanju večjih duševnih težav.

IZJAVA

Psihološke svetovalnice torej imajo svoj namen, a da bi delovale bolje, da bi bila njihova umeščenost smiselna, bi bil primernejši sistemski pristop. Prav gotovo bi več psihosocialnih svetovalnic pomagalo tudi k detabuizaciji duševnega zdravja.

Za študente se je z duševnostjo ukvarjala Zala.