Izgradnja drugega tira subvencionirane študentske prehrane
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 12. julija objavilo javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2025 in 2026, ki v primerjavi z razpisi prejšnjih let prinaša kar nekaj novosti. V današnji oddaji Kaj pa univerza bomo obelodanile spremembe razpisa ter ugotavljale, kakšne posledice te prinašajo za sistem subvencionirane študentske prehrane.
Podlaga za razpis je Zakon o subvencioniranju študentske prehrane, ki v drugem členu določa, da, citiramo, »ponudnike subvencionirane študentske prehrane izbere ministrstvo na javnem razpisu v skladu s predpisi o izvrševanju proračuna. V javnem razpisu se kot prednostni kriterij upošteva kakovost hrane in njena cena.« Konec citata. Namen vsakokratnega razpisa je študentski populaciji zagotoviti zdravo in dostopno hrano. Kakšne trende opažajo v trenutnem sistemu subvencionirane prehrane, na novinarski konferenci ob objavi razpisa pove Dan Juvan, sekretar na ministrstvu za delo.
Trenutnemu sistemu tako ne uspe zagotoviti zdrave in hkrati dostopne hrane lačnim študentkam in študentom. Na Fakulteti za družbene vede so lani izvajali dva raziskovalna projekta o izzivih trajnostnega prehranjevanja na študentske bone. Projekta in njune ključne ugotovitve predstavi Dora Matejak, asistentka na Fakulteti za družbene vede.
Ob tovrstnih pokazateljih nevzdržnosti trenutnega sistema subvencionirane študentske prehrane se je ministrstvo odločilo za drugačen pristop. Za oblikovanje smernic razpisa so oblikovali delovno skupino, v kateri so o reformi sistema razpravljali predstavniki in predstavnice ministrstev za delo, zdravje, vzgojo in visoko šolstvo, Nacionalnega inštituta za zdravje, Študentske organizacije Slovenije, Strateškega sveta za prehrano in Fakultete za družbene vede. V skupino je ministrstvo povabilo tudi predstavnike študentskega društva Iskra, v katerem že več kot leto dni organizirajo brezplačne javne študentske menze. Kako so dobili vabilo v skupino, pove predstavnik Iskre Domen Vrhovnik.
Zdaj pa k težko pričakovanim spremembam razpisa. Po novem so ponudniki študentske prehrane razdeljeni na tip A in tip B. Privatniška kategorija ali tip A zajema klasične ponudnike, sem sodijo na primer tako imenovane tradicionalne samostojne restavracije in gostilne, samopostrežne okrepčevalnice in podobni obrati, gostišča, turistične kmetije ter začasni gostinski obrati. Novost pa je kategorija javnih ponudnikov ali tip B. Vanjo sodijo javni zavodi, na primer srednje šole, dijaški in študentski domovi, pa tudi bolnišnice, domovi za ostarele ter akreditirani visokošolski zavodi, ki imajo v svojih prostorih lastno kuhinjo in sami pripravljajo in ponujajo hrano. S tem bi na ministrstvu olajšali prijavo javnim zavodom z lastno infrastrukturo za prehranjevanje. Ti bi tako lažje prišli do javnega financiranja, v naslednjih letih pa bi ta ukrep morebiti spodbujal ustanavljanje menz. Tako bi lahko na bone jedle v UKC-ju ali v bližnji osnovni šoli, če bi se zavoda za to odločila.
Druga večja novost pri razpisu pa je, da se bodo lahko nanj prijavljali ponudniki iz celotne Slovenije, ne samo iz univerzitetnih mest. Tako bo na bone mogoče hipotetično kosilo hipotetično jesti v osmici na Primorskem ali pa v bolj odmaknjenih krajih, na primer na Kozjanskem. Odločitev za geografsko širitev kategorije ponudnikov študentske prehrane pojasni Juvan.
Prosti trg subvencionirane prehrane pa ne deluje brez vstopnih pogojev in točkovnika, po katerem ministrstvo izbira ponudnike. Vstopni pogoji od ponudnikov zahtevajo, da nudenje študentske prehrane začnejo na prvi delovni dan koledarskega leta, če pa to storijo kasneje, jih čaka odpoved pogodbe. Poleg tega mora biti gostinski obrat, s katerim se ponudnik prijavlja, v njegovi lasti ali najemu. V slednjem primeru mora izpolniti izjavo, da bo imel obrat v najemu ali podnajemu celotno razpisno obdobje. Ponudniki morajo študentska kosila zagotavljati vsaj pet dni v tednu, vsaj štiri ure dnevno in nuditi vsaj 10 različnih kosil na teden. Letošnja novost je, da se lahko prijavijo tudi ponudniki, ki so odprti manj kot pet dni na teden in manj kot štiri ure na dan, a morajo v tem primeru zagotavljati študentsko prehrano celoten odpiralni čas.
Ponudniki morajo zagotoviti vsaj dve različni kosili na dan, od tega po novem nujno eno brezmesno. Študentsko kosilo je sestavljeno iz glavne jedi in dveh dodatnih hodov, od katerih je eden solata, drugi pa sadje. Juha torej odpade, saj ni več všteta kot nujen dodatni hod. Najvišja vrednost subvencioniranega študentskega obroka znaša 9 evrov. Ponudniki tipa A pa morajo ob prijavi izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki na primer opredeljujejo težo solate, delež beljakovin v solati kot glavni jedi, premer pice kot glavne jedi in podobno.
Po oddaji vloge na razpis sledi točkovanje. Maksimalno število točk je 156 za lokal oziroma 134 za dostavo, minimum pa je 56 točk za lokal oziroma 50 točk za dostavo. Z letošnjim razpisom so sicer dvignili minimalni prag, a vseeno lahko ponudniki taktizirajo, saj morajo doseči le 36 odstotkov točk. Na letošnjem razpisu se sicer dodatno točkujejo ponudniki, ki ponujajo brezglutensko prehrano in spodbujajo zdravo prehrano, ter taki, ki v skrbi za okolje nudijo hrano brez embalaže, niža pa se količnik za hitro hrano. Največ točk lahko ponudnik v štirinajstih kategorijah dobi s pestrostjo ponudbe glavnih jedi, pri čemer dobi največ 58 točk. Torej več kot minimum za uspeh na razpisu. Točke je mogoče dobiti tudi na primer, če se lokal nahaja v zgradbi, v kateri se izvaja študijski proces oziroma v kateri je študentski ali dijaški dom – 7 točk, ali pa, če vozila dostavljavcev hrane izpolnjujejo zahteve glede emisij izpušnih plinov – 5 točk. Petka Woltu zaradi uporabe kolesa!
Z letošnjim razpisom se torej bolj spodbuja zdrava prehrana in upoštevajo zdravstvene posebnosti, pa tudi prehranjevalne navade, ki so bolj prijazne okolju, a ponudnikom to nudi le dodatne točke, ni pa nujno vodilo. Kaj znižanje vrednotenja hitre hrane v razpisu pomeni za korporacije, kot je McDonald's, odgovarja Juvan.
Korporacije torej so in korporacije torej bodo. Kako izjavo komentirajo v Iskri in kako ocenjujejo spremembe v razpisu, smo povprašali Vrhovnika.
Kako pa na razpis gledajo raziskovalke študentske prehrane na FDV-ju?
V delovni skupini je bilo izpostavljenih tudi nekaj zanimivih predlogov, ki jih v razpis niso vključili. Top treh bizarnih momentov se spominja Vrhovnik.
Dodaj komentar
Komentiraj