Kaj pa blokada Makarona?

Kaj pa blokada Makarona?

Oddaja
27. 4. 2018 - 14.00

Prejšnji teden smo poročali o problematikah, s katerimi se soočajo turški študentje na eni izmed akademsko najprestižnejših turških univerz. Danes pa gremo v Francijo. V francoskem političnem prostoru se je lansko leto utrdila stranka “En Marche!”  oziroma “Naprej!”, katere ustanovitelj je trenutni predsednik Francije Emmanuel Macron. Njegova predvolilna kampanja je temeljila na odkritih liberalno reformističnih težnjah, pod katerimi je želel v en velik šotor poloviti volilce iz različnih političnih spektrov. Malo tega, malo onega,... A little bit of this, a little bit of that...Viva la Capital, viva la France

Za razliko od recimo njegovega rahlo daljnega predhodnika iz leta 1995, Jacquesa Reneja Chiraca, ki je na predsedniških volitvah zmagal z obljubo, da bo v državi zakrpal veliko “socialno razpoko” in da se razlikuje od svojih angleških konzervativnih kolegov, je “Macaron” odkrito najavljal, da bo Francijo potisnil naprej in jo “progresivno” reformiral. Chiraca  tukaj poudarjamo tudi zaradi še enega razloga. Tako Chirac kot Macron sta bila kmalu po prevzemu mandata soočena s stavkami v transportnem sektorju. V obdobju Chiraca so stavke v transportu pripeljale tudi do zaustavitve takrat predlaganih reform krčenja socialnih izdatkov in spremembe delovno-pravne pogodbe za železniške delavce.

V nasprotnem primeru je prav tako “Macaron” doživel betonski krst dokaj hitro po začetku mandata. Že septembra lansko leto, ko je predstavil predlagane reforme delovne zakonodaje, se je na ulice podalo okoli 225 tisoč protestnikov. “Macaron” je takrat protestnike, poenostavljeno rečeno, utrudil in nato s predsedniškim dekretom mimo javne razprave uveljavil reformne spremembe delovne zakonodaje.

V začetku tega leta pa so se pojavile nove napovedi stavk. Delavci državnega železniškega podjetja so marca pričeli s trimesečno stavkovno aktivnostjo. Vse tja do konca junija bo zaradi stavke predvidoma dva dni na teden ohromljen železniški promet. Transportni sektor, ob njem pa tudi energetika, sta dva področja, ki lahko v najkrajšem času s stavko ohromita celotno gospodarstvo. Pred delavci železniškega prometa so stavkali tudi delavci javnega sektorja, delavci letalskega prevoznika Air France pa tudi delavci zasebne trgovske verige Carrefour. Vsi ti še vedno nadaljujejo svoje stavkovne aktivnosti.

Ob vseh teh stavkovnih vrenjih se je pojavilo tudi študentsko in dijaško gibanje, ki nasprotuje načrtovanim reformam omejevanja vpisov na univerze. Že od januarja so nekatera študentska gibanja na več kot tridesetih univerzah pričela z zasedbami in blokadami samih poslopij univerz ter kampusov. Na pravni univerzi v Montpellierju , mestu na jugu Francije, je med čistko, ki jo je soorganiziral dekan, prišlo do fizičnih spopadov med fašistično skupino Groupe Union Defense - GUD in študenti, ki so zasedli eno izmed predavalnic. GUD velja za skupino odpadnikov iz podmladka Nacionalne fronte, ki je bila ustanovljena okoli leta 1968 ter je do danes že večkrat razpadla in se znova vrnila. Med samimi “zamaskiranci” so bili po pričevanjih študentov tudi nekateri profesorji. Sam dogodek v Montpellierju je v naslednjih dneh podžgal blokade univerz in še povečal število protestnikov proti napovedanim reformam izobraževalnega sistema.

Kakšna je torej okvirna zagata te reforme omejevanja vpisov? V prehodnem obdobju iz sekundarnega na terciarno izobraževanje dijaki opravljajo “baccalaurete” oziroma posebno francosko verzijo mature, ki je potrebna za vpis v sistem javnih univerz. Po trenutnem sistemu imajo vsi “maturantje” nato zagotovljeno mesto in možnost za vpis na univerzo, ne glede na ocene na maturi in uspeh v 3. in 4. letniku. V primeru, da pride do prevelikega vpisa na posamezno univerzo, se selekcija nato izvede po naključnem loterijskem sistemu.

No, reforma tega področja, predstavljena s strani francoske ministrice za izobraževanje Frederique Vidal , bi spremenila selekcijo na način, da bi univerzam dala večja pooblastila pri selekciji svojih študentov. Kot pojasni Marika, študentka s Filozofske fakultete Univerze Sorbonne v Parizu, bi reforma omejila vpis tudi, ko ne pride do prevelikega vpisa na univerzo, kar bi povzročilo, da bi se tudi med javnimi univerzami ustvarile elitne univerze, ki bi bile znane po “kvaliteti” njihovih študentov namesto po kvaliteti njihovega poučevanja. Hkrati pa bo vse to uveljavljeno v trenutno finančno podhranjenem sistemu visokega šolstva.

Izjava: Marika

V luči ostalih protestov in stavk, ki zajemajo Francijo, nam Marika poda pogled na princip, ki bi jih lahko vodil v skupnem boju.

Izjava: Marika

Glede na notranjo uskladitev med študenti na posameznih univerzah v Franciji nam Marika pojasni, da za usklajevanje sicer obstajajo regionalni kakor tudi nacionalni komiteji, ampak so ti ponavadi preštevilčni, da bi se lahko karkoli dogovorili. Za primer nam poda in opiše še situacijo na svoji univerzi, kjer se bližajo zaključni izpiti, ki otežujejo blokade univerz.

Izjava: Marika

Glede nasprotovanja omejitvam vpisov na univerze in podhranjenosti francoskega izobraževalnega sistema smo se pogovarjali tudi z Mathilde Loeuille , študentko novinarstva na Univerzi Lorraine, ki prav tako poroča o študentskem dogajanju v tej severni francoski regiji za neodvisni Radio Campus. V tej regiji že od 22. marca potekajo blokade na kampusu v mestu Nancy. Pred tremi tedni pa so se blokadam pridružili še študentje iz mesta Metz, ki so pričeli z blokado kampusa v svojem mestu. Mathilde  še enkrat povzame, da nasprotujejo omejevanju vpisa na univerze kakor tudi oteževanju postopkov, s katerimi bi morali dijaki z dodatnimi tečaji in pripravništvom pridobiti listine ter kvalifikacije za vpis na univerze.

Izjava: Mathillde

Mathillde nam tudi pojasni, da se, čeprav potekajo protesti v različnih sektorjih, v Nancyju pojavljajo različna gibanja, ki poskušajo uskladiti proteste med študenti in ostalimi sektorji.

Izjava: Mathillde

Dotaknili smo se tudi spomina na proteste iz maja 68. Mathillde  nam je pojasnila, da so študentje zelo odprti do premišljevanja takratnih dogodkov in povezovanja trenutnih protestov z njimi, a da tokrat še ni prišlo do premikov oziroma pogajanj z vlado, da bi zaustavila reforme. Mathillde  je še dodala, da se v medijih sicer veliko govori o protestih po Franciji, o študentskih blokadah kampusov in univerz pa se je pričelo več poročati po dogodkih, ki so se zgodili v Montpellierju.

Zadnje glasovanje na generalni skupščini v kampusu Nancy se je opredelilo za nadaljevanje blokade. Prisotnih je bilo sicer samo 300 študentov, za razliko od 1200, ki so bili prisotni na predzadnji skupščini. Študentje, ki so bili proti blokadi, so bojkotirali glasovanje. Za razliko od Nancyja pa v Metzu ni prišlo do bojkota in se je večina študentov odločila za nadaljevanje blokade vse tja do 7. maja. Mathillde nam še pojasni, da prihajajoči izpiti in počitnice vseeno otežujejo blokade.

Izjava: Mathilde

Poslušajmo še, kaj o reformi pravijo profesorji. Lucie, profesorica angleščine na univerzi La Sorbonne v Parizu, pojasnjuje, da bi selekcija otežila delo profesorjem ter onemogočala vpis dijakom iz revnejših predelov, ki ne bi imeli dostopa do priporočil, pripravljalnih tečajev in predmetov ter dostopa do razne druge dokumentacije, ki bi jo morali predložiti ob vpisu na univerzo. Celotno selekcijo bi ob pomanjkanju časa profesorjev opravil predpisan algoritem oziroma tako imenovana digitalna platforma Parcoursup.

Izjava:Lucie

Marie, profesorica geografije na isti univerzi La Sorbonne, pojasnjuje, da bi moral univerzitetni sistem odpirati še večjo možnost eksperimentiranja za študente, da bi se ti lahko nato odločali, kako sploh nadaljevati svoje izobraževanje in kam se usmeriti.

Izjava: Marie

Torej, če poskušamo za konec še na kratko povzeti celotno reformo. Francoska vlada pravi, da se sekundarni izobraževalni nivo premalo osredotoča na specializacijo, kar naj bi vodilo do tega, da se nato pojavlja velik odstotek “odpadnikov” iz terciarnega izobraževanja, ki so v Sloveniji bolj poznani kot “fiktivni študenti”. Ta številka je po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, krajše OECD, relativno nizka, in sicer zgolj 20-odstotna, a francoska vlada pravi, da naj bi bila številka “odpadnikov” 40-odstotna, kar sicer ne drži, ker ta odstotek ne upošteva tistih, ki so se tekom prvega letnika študija enostavno prepisali. “Macaronova” vlada je tudi obljubila novo milijardno injekcijo za predlagane reforme, a kaj ko je to le enoodstotni dvig financiranja za visoko šolstvo, ki se je od leta 2008 zmanjšalo za okoli deset odstotkov, če gledamo znesek, ki ga Francija nameni na posameznega študenta.

Potem je v tem kontekstu potrebno omeniti še to, da v francoskem terciarnem izobraževalnem sistemu okvirno obstajajo tri usmeritve. Prva izmed teh so sistemi javnih univerz, ki so relativno brezplačne - znesek letne šolnine znaša zgolj okvirnih 150 evrov za tiste, ki ne prejemajo socialne pomoči oziroma štipendije - in v katere se lahko vpišejo vsi z opravljeno francosko maturo. Druga usmeritev so tehnični univerzitetni inštituti in poklicno-tehnične visoke šole. V visoke šole so potisnjeni predvsem “odpadniki” z javnih univerz oziroma tisti, ki se želijo specializirati za določen poklic. Oboje institucije pa so tako javne kakor tudi zasebne, a uživajo dokaj visok simbolni status. Potem pa je tu še tretja usmeritev, v katero spada sistem tako imenovanih elitnih univerz oziroma Grandes écoles, ki imajo izjemno selektiven proces vpisovanja. Za vpis na te univerze se študentje po končani srednji šoli pripravljajo z dvoletnimi pripravljalnimi tečaji. To so tudi univerze, ki jih v večini zasedejo potomci francoskih managerjev in birokratov.

Trenutne blokade in protesti pa so se zgodili tudi na eni od teh prestižnih univerz. Na Grande école za politično znanost - SciencesPo  - so študentje zablokirali univerzo in nasprotovali omenjenim reformam. Kaj nam to pove, lahko mogoče le ugibamo. No, med drugim tudi francoski ekonomist Thomas Piketty - avtor Kapitala v 21. stoletju - opozarja, da bi bilo potrebno v francoskem terciarnem izobraževalnem sistemu zmanjšati fetišizem in simbolni kapital, ki ga zasedajo omenjene Grande école  in njihovo razmerje do sistema javnih univerz. Sama reforma je trenutno v parlamentu na drugem branju in nič kaj ne kaže, da se bo njena implementacija ustavila.

Javno pismo francoskih profesorjev v podporo študentom, dijakom, in ostalim delavcem, ki stavkajo v Franciji.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.