Izrednim študentom in študentkam so očitno šteta leta, če že ne dnevi. Novi predlog Zakona o visokem šolstvu, ki je trenutno v javni obravnavi, namreč v 50. členu ukinja status izrednih študentov in ga nadomešča s »časovno prilagojenim študijem«, potem pa prav temu statusu v 110. členu odvzema pravice in bonitete, ki izhajajo iz statusa študenta, kot so delo prek študentske napotnice, študentski boni, subvencije za prevoz in bivanje in podobno. V današnji oddaji Kaj pa univerza bomo analizirale, kako predlog zakona razumejo na ministrstvu, kaj o njem mislijo slovenske javne univerze in kaj izredne študentke.

Časovno prilagojeni študij naj bi glede na predlog zakona omogočal prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj. Študij naj bi se še vedno izvedel v polnem akreditiranem obsegu, s tem da bi posamezen letnik študija lahko trajal več kot eno, a ne več kot dve študijski leti. Na ministrstvu so nam pojasnili, da so ciljna skupina takšne prilagoditve predvsem posamezniki in posameznice, ki so že v rednem delovnem razmerju, torej zaposleni, ki bi si želeli poleg opravljanja dela še študirati. 

Na visokošolskem ministrstvu so omenili še, da naj bi bil nov časovno prilagojen študij za razliko od trenutno veljavnega izrednega študija brezplačen. Nič več visokih šolnin torej, a tudi nič bonitet. Ker v zakonu ta sklep o brezplačnosti ni ekplicitno zapisan, smo ministrstvo zaprosile še za informacijo, kje je ta brezplačnost zagotovljena. Odgovorili so nam, da predlog zakona eksplicitno ne navaja števila let brezplačnega študija, a da je, citiramo, »namen predloga zakona omogočiti vsakemu posamezniku brezplačno pridobitev ravni izobrazbe ne glede na način študija v obsegu 7 let«.

Ker v procesu javne obravnave predloga svoja mnenja in morebitne predloge podajajo tudi vse tri slovenske javne univerze, smo jih povprašale, kako se opredeljujejo do te spremembe. Univerza v Ljubljani je na naša vprašanja zelo na kratko odgovorila, citiramo: »Na Univerzi v Ljubljani pripombe k celotnemu osnutku besedila še usklajujemo,« odgovora Univerze v Mariboru pa do zaključka redakcije nismo prejele, zato ga bomo objavile pod oddajo, ko ga prejmemo.

Bolj odzivna je bila Univerza na Primorskem. Pomočnik tamkajšnje rektorice Aleš Oven je pojasnil, da je Univerza na Primorskem še pred javno obravnavo predloga s svojo predstavnico sodelovala že v delovni skupini, v kateri so skupaj s predstavniki ministrstva, študentske organizacije in drugih deležnikov že usklajevali zakonodajne predloge. Primorska univerza trenutni predlog torej praviloma podpira, kako točno razumejo predlagano spremembo, pa pojasni Oven:

Izjava Aleš Oven

Ciljna skupina novega časovno prilagojenega študija torej ni nujno povsem enaka skupini ljudi, ki se trenutno odločajo za možnost izrednega študija. Za našo današnjo oddajo sta svojo študijsko situacijo pojasnili dve izredni študentki Univerze v Ljubljani; prva od njiju okoliščine, ki so jo pripeljale do statusa izredne študentke, opiše Ana Apšner, izredna študentka sociologije kulture.

Izjava Ana Apšner

Naša druga študentska sogovornica je študentka grafične in medijske tehnike, ki je doživela podobno situacijo:

Izjava študentke grafične in medijske tehnike

Veliko trenutnih nosilk statusa izredne študentke je torej s tem statusom končalo zato, ker niso v prvem poskusu našle študija, ki bi jih pritegnil, ali pa so jim druge življenjske okoliščine otežile redno napredovanje med letniki. Spomnimo, študentka ima v Sloveniji na voljo eno dodatno leto na dodiplomskem študiju in eno na magistrskem študiju. Če se po prvem letniku odloči prepisati, to pomeni, da ne more več ponavljati nobenega od letnikov dodiplomskega študija.

Izredni status se tu ponuja kot finančno naporna, a vseeno nezanemarljiva možnost, da lahko takšna študentka vseeno dokonča šolanje, ki bi ga morala sicer že prekiniti. Novi predlog zakona pa to možnost ukinja, saj potreb tega dela populacije izrednih študentov ne naslavlja zares.

Oven s primorske univerze odgovarja, da bi takšna študentka v trenutnem sistemu morala imeti možnost, da ostane redna študentka, in ob tem dodaja:

Izjava Aleš Oven

Kako pomembne pa sploh so pravice, ki izhajajo iz statusa študentke? Odgovarjata izredni študentki.

Izjava študentke grafične in medijske tehnike

Izjava Ana Apšner

In kaj bi se zgodilo z našima današnjima sogovorkama, če bi ju namesto trenutne možnosti izrednega študija pričakala možnost brezplačnega časovno prilagojenega študija? Obe menita, da bi s študijem v tem primeru ob izgubi rednega statusa morali zaključiti. Pojasni Ana:

Izjava Ana Apšner

Kaj pa časovnica sprememb? Na ministrstvu pravijo, da je predvidena časovnica implementacije takšna, da trenutnim izrednim študentkam ne bo posegala v njihov status, saj bi te skladno z veljavnim zakonom lahko dokončale študij pod enakimi pogoji, kot so ga vpisale. Enako je poudaril tudi naš sogovornik s primorske univerze.

Izjava Aleš Oven

Vseeno pa obstaja potencialna težava tudi za trenutne in ne le prihodnje skupine študentk, ki bi jim izredni status prišel prav. Skladno s 66. členom trenutnega zakona bodo morale po sprejemu novega zakona redno napredovati med letniki, da obdržijo izredni status, ki je veljal ob njihovem vpisu.

Tej skupini študentk lahko upanje vliva dejstvo, da stvari še niso dokončne, saj javna obravnava zakona še poteka do 24. julija. Do takrat lahko svoje mnenje izrazi tudi splošna javnost na povezavi, ki jo najdete pod današnjim prispevkom. Tudi Oven s primorske fakultete za konec doda:

Izjava Aleš Oven

***

Povezava do predloga novega zakona

Odgovor Univerze v Mariboru:

»Univerza v Mariboru je v času javne razprave svoje pripombe na novo zakonodajo podala, ob tem se je opredelila tudi do ukinitve izrednega študija.

Na Univerzi v Mariboru vidimo možnost prilagojenega študija, ki nadomešča izredni študij, na način, da se lahko v takšen način študija vključijo zaposleni, ki s tem, ko so vključeni v delovno razmerje, že imajo vzpostavljen odnos do socialnih pravic, ki jih namesto statusa študenta z vidika socialnega transferja zagotavlja delovno razmerje, zato menimo, da takšni študentje niso prikrajšani za pravice, ki jih imajo ostali študentje.

Težava, ki jo vidimo na Univerzi v Mariboru, je še delna nedorečenost zakonske opredelitve prilagojenega študija. Iz 50. člena predloga novega zakona izhaja, da se ta vrsta študija definira s statuti visokošolskih zavodov, ob tem pa se odpira nekaj vprašanj, ki bi morala imeti odgovor v zakonodaji, saj lahko le na tak način vzpostavimo sistem zagotavljanja enakega študija za vse študente v Republiki Sloveniji, kot npr. kaj za posebno kategorijo študija pomeni napredovanje po študijskem programu ter za status študenta v primeru prilagojenega načina študija ter kako bodo vpisna mesta v razpisih za vpis definirana tudi za novo kategorijo študija. Potrebno je definirati tudi korelacije med rednim in prilagojenim načinom študija ter prehajanje med obema. Da bi si razjasnili (in kasneje prilagojeni študij implementirali v statute visokošolskih zavodov) dikcije zapisanih členov, smo na Univerzi v Mariboru pričakovali tudi vsebinsko utemeljitev ter odgovore na odprta vprašanja.

Ob povedanem smo se kot univerza opredelili tudi do določila, ki prilagojeni študij onemogoča za posamezno skupino študentov, in sicer predvsem za nacionalno oz. evropsko regulirane poklice, katerih študij je zaradi specifike posameznega strokovnega področja urno zelo obremenjen, od študentov pa zahteva veliko prilagajanja in praktično nenehno vpetost v pedagoški (in druge) proces, kot npr. študij zdravstvene nege ipd., kjer opažamo veliko obremenitev študentov.

Na Univerzi v Mariboru bomo predlagali, da se prilagojeni študij zakonsko ustrezneje opredeli.«