Od leta 2014 Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Legebitro podeljuje certifikat LGBT prijazno zasebnim in javnim organizacijam, ki se prijavijo in opravijo zahtevano izobraževanje. Med seznamom prejemnikov je mogoče zaslediti kar nekaj vrtcev, kakšno osnovno šolo in tudi nekaj visokošolskih zavodov, ki se jim bomo posvetile v današnji oddaji Kaj pa univerza. Zanimalo nas bo, kako mavrični so ti zavodi in ali jih je mavrično pobarval certifikat.

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je leta 2017 postala prvi izmed ljubljanskih visokošolskih zavodov, ki je pridobil certifikat. Na njej je zaposlen Matjaž Konvalinka, ki nosi naziv LGBT koordinatorja. Funkcija ni povezana z LGBT certifikatom, Konvalinka pa jo poimenuje za relativno preprosto. Vključuje vsakoletno objavo za obveščanje o psihološki pomoči, zaupnih osebah in njegovem nazivu, da študentke in študenti ter zaposleni vedo, da se lahko nanj obrnejo s težavami.

Pove, da se v zadnjem času nanj bolj obračajo trans študentke in študenti z dilemami, kot je, kako asistentom in profesorjem povedati, da so trans, ali pa, kaj se zgodi z imenom na diplomi, če diplomirajo pred uradno spremembo imena. Ob tem doda, da je v enem primeru pomagal tudi spopasti se z neprimernimi šalami, a da so situacijo razrešili.

Konvalinka pove, kako je na fakulteti prišlo do odločitve za pridobitev certifikata.

Izjava Konvalinka

Leta 2021 je zgledu sledila še Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Ana Marija Sobočan, prodekanja za študijske zadeve na Fakulteti za socialno delo, opiše odločitev.

Izjava Sobočan

Leta 2022 je certifikat nato pridobila še Univerza v Ljubljani, ki je na izobraževanje poslala svoje vodstvo. Na naše novinarsko povpraševanje so odgovorili, da so v pripravi tudi usposabljanja za vodstva članic. Ob tem o svojih drugih aktivnostih za promoviranje strpnosti zapišejo, citiramo:

»Za vodstva in zaposlene smo izdelali brošuro Enakost in vključevanje na Univerzi v Ljubljani, v pripravi je zgibanka za študente in študentke. Med vsebinami so tudi informacije o ozaveščanju o strpnem okolju, pripravljamo usposabljanja za prepoznavanje spolnega nasilja in drugih, s spolnimi manjšinami povezanih oblik nasilja. Od spomladi letošnjega leta imajo tudi vse članice UL imenovano kontaktno osebo, ki je odgovorna za implementacijo NES, torej tudi LGBTQ+ vsebin.« Konec citata.

Izobraževanje za certifikat je sestavljeno iz predavanj in debat, ki jih vodi izobraževalni tim pod organizacijo Legebitre. Na spletni strani Mestne občine Ljubljana je mogoče prebrati, da komisija za LGBT certifikat po prijavi na podlagi velikosti, področja dela in drugih posebnosti organizacije predlaga kriterij najnižjega deleža vodilnega kadra oziroma zaposlenih, ki jih mora organizacija poslati na izobraževanje. To obsega temeljne koncepte, kot so spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolni izraz in vsakdanje življenje LGBT oseb ter njihov pravni položaj v Sloveniji s poudarkom na diskriminaciji. Cenik na isti občinski strani pa nam pove, da morajo javni zavodi in organizacije na osebo odšteti 60, podjetja pa 90 evrov.

Konvalinka pravi, da se na delavnicah osebno ni naučil kaj novega, a da je to morda tudi zato, ker je s temami LGBT tako ali tako na tekočem. Ob tem opiše, kako je izgledalo izobraževanje.

Izjava Konvalinka

Fakulteta za socialno delo je imela pri pristopu k izobraževanju zaradi manjšega kolektiva nekoliko drugačen pristop od ustaljenega, pojasni Sobočan.

Izjava Sobočan

Odziv javnosti pa sprva ni bil izključno rožnat, kaj šele mavričen. Konvalinka pove:

Izjava Konvalinka

Ob tem opaža, da se negativne reakcije na njihove objave, kot so izobešene mavrične zastave, koncentrirajo predvsem na Twitterju, medtem ko na Facebooku in Instagramu požanjejo več podpore. Vsekakor pa bolj motijo javnost kot študente, doda. Sobočan pravi, da na Fakulteti za socialno delo niso zasledili podobnih negativnih odzivov medijev ali širše javnosti.

Zanimalo nas je še, kaj točno to pomeni za druge oblike dejavnosti, ki bi podpirale strpnost in razumevanje LGBT tematik. Ali na Fakulteti za matematiko in fiziko izvajajo kakšne tematske delavnice ali predavanja? Odgovarja Konvalinka.

Izjava Konvalinka

Enako smo povprašale tudi Fakulteto za socialno delo. Sobočan pove, da imajo na fakulteti posebno zaupno osebo, namenjeno LGBT tematikam, ter ob tem pojasni, kaj drugega, mavrično obarvanega, se še dogaja:

Izjava Sobočan

Te dejavnosti torej niso tam primarno zaradi certifikata, pač pa zaradi samoiniciativnosti študentske in profesorske populacije. Vseeno Konvalinka certifikat razume kot pozitiven vpliv:

Izjava Konvalinka

Sklepu o dobrem okolju pritrjuje tudi kvir študentka fizike, ki je za našo oddajo povedala, citiramo: »Moja izkušnja kot kvir oseba na fakulteti za matematiko in fiziko je zelo dobra. V okolju se počutim sprejeto, tako med ostalimi študenti kot tudi zaposlenimi. Ostale kvir osebe, ki jih poznam s faksa, bi verjetno rekle podobno in ne vem za noben incident ali slabo izkušnjo, ki se je komu zgodila. Če bi se, pa imamo prav za to namenjenega koordinatorja, na katerega se lahko obrnemo. Ne vem, ali je okolje na fakulteti tako dobro zaradi certifikata ali pa je to kako drugače povezano z našo študijsko smerjo, ki smo ji vsi toliko predani, da povsem zabriše razlike med nami in prostora za nestrpnosti in predsodke enostavno ni. Vsekakor se mi zdi, da je FMF zelo varen kraj, kjer se lahko LGBTQ+ osebe nemoteno posvetimo študiju.« Konec citata in oddaje :)
 

***

Odgovori Mestne občine Ljubljana:

 - Kaj so kriteriji za minimalno število udeležencev izobraževanja pri visokošolskih zavodih, ki želijo pridobiti vaš certifikat?

 »Glavni namen certifikata LGBT prijazno je predvsem ozaveščanje. LGBT+ osebe se namreč na različnih področjih življenja soočajo z različnimi zadregami, problemi in velikokrat tudi diskriminacijo. Ob vzpostavitvi certifikata LGBT prijazno smo postavili dva kriterija: izobraževanje vodstvenega kadra posamezne organizacije in prenos znanj na sodelavke_ce. Poudarek certifikata je tako predvsem na ozaveščanju, pridobitvi znanj in vzpostavitvi vključujočega okolja v organizaciji. Po našem mnenju je že prijava za pridobitev certifikata dokaz, da želi organizacija pridobiti znanje o bolj vključujočih praksah. Organizacije se v procesu prijave tudi dogovorijo, koliko zaposlenih se bo udeležilo izobraževanja – v nekaterih primerih so to vsi zaposleni, drugje vodstvo organizacije. Natančnih kriterijev o deležu udeleženk_cev na izobraževanju tako nimamo vzpostavljenih.«

-  Ste bili že kdaj primorani kateri od institucij, ki ste jim podelili certifikat, ta certifikat odvzeti zaradi pritožb?

 »V primeru, da organizacija svojih zavez ne uresničuje, se lahko zaposleni ter uporabnice_ki storitev obrnejo na Komisijo za LGBT certifikat. Prav tako lahko svoje mnenje oddajo po ustaljenih pritožbenih poteh v posamezni organizaciji. Od leta 2014 je Komisija obravnavala nekaj pritožb, ki pa smo jih vse razrešili v pogovoru z organizacijami.«

-  Kako dolgo velja pridobljeni certifikat? Ga morajo institucije kakorkoli obnavljati oziroma ali obstaja kakšen mehanizem, ki bi nadziral, če je odstotek usposobljenih zaposlenih skozi leta še vedno zadosten?

 »Certifikata ni potrebno obnavljati, se pa vsi prejemniki lahko vključujejo v stalne aktivnosti (izobraževanja, dogodki), ki jih organiziramo  v okviru certifikata LGBT prijazno.«