Kaj pa prepoved telefonov v šolah
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je 20. februarja letos začel peticijo za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zaskrbljene so nad vse daljšim časom, ki ga otroci in mladostnice preživijo pred zasloni, kar negativno vpliva na njihov razvoj in izobraževanje. Opozarjajo, da prekomerna raba digitalnih naprav v tem razvojnem obdobju vodi v motnje pozornosti, duševne težave, zmanjšanje kakovostnih družbenih stikov in telesne aktivnosti. Zaskrbljene so nad tem, da otroke in mladostnice tudi izpostavlja zlorabam in nadlegovanju ter odpira nenadzorovan prostor, kjer se dogaja vse več medvrstniškega nasilja.
Podpise za peticijo zbirajo do 30. marca, do zaključka redakcije pa jo je podpisalo 9800 oseb. Kot vidnejšo podpisnico na svoji spletni strani Odklopi.net izpostavljajo predsednico Republike Slovenije, dr. Natašo Pirc Musar. Svojo podporo so z podpisom izrazile tudi različni strokovnjaki in strokovnjakinje s področij zdravstva, izobraževanja in razvoja otrok, med njimi je doc. dr. Marko Pokorn iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana, mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, ter Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Stopile smo v kontakt z Vlasto Juršak, ki je kot vodja projektov centra tudi prvopodpisana na peticiji. Zanimalo nas je, kako je prišlo do pobude za zakonsko omejitev uporabe telefonov.
S problematiko prekomerne rabe zaslonov se center tako ukvarja širše, tudi preko v izjavi omenjenega evropskega projekta Impact4values, ki jih financira.
Peticijo so naslovile tudi na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki se je na dan začetka zbiranja podpisov odzvalo z javno objavo, v kateri se sicer strinjajo, da je prekomerna uporaba telefonov in drugih digitalnih naprav pri otrocih in mladostnicah zaskrbljujoča, vendar to prepoznavajo kot širši družbeni problem, ki obstaja tudi izven šol. Ravno zaradi širšega družbenega obsega problema ministrstvo ne vidi rešitve v zakonski prepovedi rabe tovrstnih naprav. Navajajo, da ima večina šol v svojih internih pravilih prepoved že predpisano.
Za komentar na odziv ministrstva smo se obrnile na mag. Mojco Mihelič, predsednico Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Zanimivo se ji zdi, da je ministrstvo spremenilo svoj odnos do uporabe pametnih naprav v šolah. Navaja, da ob začetku mandata niso prepoznale potrebe po regulaciji uporabe tovrstnih naprav v šolah, zdaj pa se vse bolj zavedajo problemov, povezanih z njimi. Obrat v strokovnem mnenju je po njenem razviden predvsem iz napovedi javne razprave marca, ki jo je napovedalo ministrstvo. V sklopu razprave se bodo poskušale spoprijeti z vprašanjem rabe telefonov v šolah.
Kot ministrstvo pa tudi Miheličeva ugotavlja, da je nezdrava uporaba telefona širši družbeni problem. Mihelič pravi:
Odklopi.net za podkrepitev svojega poziva omenja tudi druge države, ki so telefone v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v različnih merah že prepovedale. V Evropski uniji se pojavlja splošen trend omejitve telefonov, a kljub temu prepovedi niso poenotene. Vsaka država sama zakonsko ureja mero, do katere dovoljuje uporabo telefonov v šolah. Madžarska jih, denimo, v šolah sploh ne dovoljuje, Francija jih prepoveduje v osnovnih šolah, od 2018 pa preizkuša tudi tako imenovani digitalni premor, kjer morajo otroci do 15 leta ob prihodu v šolo predati telefone. V Grčiji imajo otroci mobilne naprave lahko s seboj, a morajo biti pospravljene v torbah. Nizozemska in Švedska dovoljujeta uporabo v učne namene, medtem ko Italija tega ne dopušča, razen v primeru otrok z učnimi težavami.
Kljub jasnemu trendu prepovedi in omejevanja uporabe osebnih mobilnih naprav v šolah pa se pojavljajo tudi opozorila, da je vprašanje uporabe telefonov v šolah večplastno in da telefoni niso le moteči dejavnik. Eno od takih opozoril je konec lanskega leta prišlo z Univerze v Helsinkih, kjer ugotovitve raziskave vaj zaenkrat kažejo, da je zadeva bolj zapletena.
Lani je na okrogli mizi univerzitetne redakcije svoje mnenje glede zaslonov v rokah mladostnic podal socialni pedagog Rok Gumzej iz organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Kakšen odnos imajo pobudnice peticije do uporabe telefonov kot učnih pripomočkov, smo vprašale tudi Vlasto Juršak.
Ker je teoretična prizadevanja včasih težko udejanjiti v praksi, smo Mihelič, kot ravnateljico Osnovne šole Danile Kumar, povprašale tudi, kako je z uporabo telefonov na njihovi šoli.
Splošno torej obstaja konsenz, da je treba ločevati med uporabo telefona kot učnega pripomočka in uporabo v prostem času, čeprav morda ni jasno, do kolikšne mere je uporaba telefona kot učnega pripomočka smiselna. Poleg tega se poraja vprašanje, kdo in do katere mere bi nadzoroval uporabo telefonov učenk v šolah. Upanje za odgovore na ta vprašanja in še več lahko torej položimo na razpravo s strokovno in širšo javnostjo, ki jo bo ministrstvo pričelo naslednji mesec.
Telefon je za čas pisanja prispevka odložila vajenka Jana, mentorirala jo je Vika.
Dodaj komentar
Komentiraj